Jedro

Tožena stranka in pred njo organ prve stopnje sta tožeči stranki pravilno in utemeljeno izrekla inšpekcijski ukrep ter ji na podlagi 4. odstavka 13. člena ZPDZC pravilno prepovedala opravljanje dejavnosti 80.300 - poizvedovalne dejavnosti, upoštevaje, da tožeča stranka tekom upravnega postopka ni dostavila licence ne za gospodarsko družbo C. d.o.o. in tudi ne za kakšno osebo, ki je zaposlena v tej družbo.

Inšpekcijski organ je štel oglaševanje tožnika za zavajajočo poslovno prakso po 4. točki 1. odstavka 7. člena ZVPNPP, ki določa, da gre za zavajajoče poslovne prakse, ki v vseh okoliščinah veljajo za nepoštene predvsem, če podjetje trdi, da izpolnjuje pogoje za pridobitev ustreznega dovoljenja ali da je za podjetje (vključno z njegovimi poslovnimi praksami) ali za izdelek izdal ustrezno dovoljenje javni organ ali druga organizacija, čeprav to ni res.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tržna inšpektorica na podlagi 4. odstavka 13. člena Zakona o preprečevanja dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC, Uradni list RS, št. 12/2007-upb) in 12. člena Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP, Uradni list RS, št. 53/2007) tožeči stranki pod 1. točko kot delo na črno prepovedala opravljanje dejavnosti 80.300 - poizvedovalne dejavnosti. Pod točko 2. izreka pa ji je na spletni strani http://www....si prepovedala objavo naslednjega besedila: „Detektivska agencija A. & detektiv B.B. - Smo druga najstarejša ter najuspešnejša detektivska agencija v Sloveniji. Tehnično smo najbolje opremljena detektivska agencija, učinkovito in strokovno realizacijo detektivskih storitev pa nam zagotavljajo licencirani zasebni detektivi - Detektivska agencija A. je članica Detektivske zbornice Republike Slovenije, licenca 017“ ker sporočilo vsebuje neresnične informacije ter s tem zavaja ali bi utegnilo zavajati povprečnega potrošnika ali bi utegnilo povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel. Pod točko 3., 4. in 5. je navedla, da je rok izvršitve naslednji dan po prejemu odločbe, da morebitna pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in da bo o morebitnih stroških postopka izdan poseben sklep. V obrazložitvi inšpekcijski organ navaja, da je bilo dne 6. 3. 2008 pri pregledu spletne strani www....si ugotovljeno, da je spletna stran oziroma domena last družbe C. d.o.o., kar izhaja iz baze who.is; na tej spletni strani se oglašujejo detektivske storitve, za katere je družba C. d.o.o. registrirana, kot izvajalec detektivske dejavnosti pa je naveden A. detektivska agencija. Na ceniku je naveden TRR, kamor se vršijo plačila, ta račun pa je, po podatkih Registra transakcijskih računov, last družbe C. d.o.o. Oglaševalec se na spletni strani sklicuje na licenco Detektivske zbornice št. 017, ki je bila izdana B.B., za katero pa je detektivska zbornica dne 8. 5. 2007 poslala pojasnilo, da mu je bila 6. 2. 2006 pravnomočno odvzeta. Pri pregledu podatkov poslovnega registra AJPES je bilo dne 21. 4. 2008 ugotovljeno, da ima gospodarska družba C. d.o.o. sedež na naslovi …, Ljubljana. Registrirana je za opravljanje dejavnosti 80.300 - poizvedovalna dejavnost, zakoniti zastopnik družbe pa je Č.Č. Pri ponovnem pregledu spletne strani www....si dne 6. 5. 2008, je bilo ugotovljeno, da se firma oglašuje: detektivska agencija A. & detektiv B.B.; detektivska agencija A. Ljubljana (stran je enaka kot prejšnja, zamenjal se je samo naslov). Iz pregleda 21-tih izdanih računov za leto 2008, ki jih je dne 24. 6. 2008 dostavila tožeča stranka in pregleda cenika storitev, ki je bil objavljen na spletni strani, je razvidno, da gospodarska družb C. d.o.o. opravlja poizvedovalno dejavnost. Z inšpekcijskih pregledom z dne 6. 8. 2008 ter pregledom dokumentacije, ki jo je tožeča stranka poslala dne 8. 8. 2008, je bilo ugotovljeno, da se gospodarska družba na spletni strani, ki je domena gospodarske družbe C. d.o.o. predstavlja kot Detektivska agencija A., čeprav je bilo ugotovljeno, da je na ceniku naveden TRR, kamor se vršijo plačila, po podatkih Registra transakcijskih računov, last družbe C. d.o.o. ter da račune za izvedene storitve izdaja družba C. d.o.o. B.B je na zapisnik izjavil: „A. detektivska agencija ni firma, torej se C. d.o.o. ne predstavlja z drugo firmo“. S tem gospodarska družba krši določila 1. in 3. odstavka 2. člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki določa, da mora podjetje v pisnih sporočilih uporabljati celotno ime svoje firme in sedež, v pisnih sporočilih, ki niso namenjena individualno določenemu potrošniku, pa lahko uporablja skrajšano firmo, če je s skrajšano firmo vpisana v register in kraj, kjer posluje, ali naslov spletnih strani, če je iz njih nedvoumno razvidna identifikacija podjetja. Ugotovljeno je bilo tudi, da na spletni strani trdi, da je detektivska agencija A. članica Detektivske zbornice Slovenije, licenca št. 017. Pri pregledu dokumentacije, ki jo je poslala tožeča stranka, je bilo ugotovljeno, da je bila licenca Detektivske zbornice št. 017, ki je bila izdana B.B., licenca, za katero je Detektivska zbornica podala pojasnilo, da mu je bila 6. 2. 2006 pravnomočno odvzeta. B.B. je na zapisnik podal izjavo: „Licenco za detektiva imam in mi je nihče ni odvzel, saj Detektivska zbornica glede na to, da nima statuta, ne obstaja kot pravna oseba, kot to določa Zakon o detektivski dejavnosti, novela iz leta 2003. Licenco vam bom dostavil. Sicer pa obstajata dve detektivski zbornici, od katerih nobena ni prava in mi tudi ne morejo odvzeti licence, če pravno ne obstajajo. Jaz sem v AJPES registriran kot detektiv. Z navedbami inšpektorja, ko navaja, kakšne kršitve je storila C. d.o.o., se ne strinjam, prepričan sem, da zakonov ne kršimo“. Organ je tudi ugotovil, da tožeča stranka krši določila 4. točke 1. odstavka 7. člena ZVPNPP, s tem, da trdi, da izpolnjuje pogoje za pridobitev ustrezne dovoljenja ali da je za podjetje dal dovoljenje javni organ ali druga organizacija, čeprav to ni res, saj na spletni strani www....si trdi, da je Detektivska agencija A. članica Detektivske zbornice Slovenije, licenca št. 017, čeprav to ni res, kar pomeni, da izvaja zavajajočo poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno. Dne 8. 8. 2008 je tožeča stranka poslala dokumentacijo, v katero je tudi kopija Licence za detektiva št. 017. Iz kopije se da razbrati, da je bila podeljena B.B. leta 1996. Detektivska zbornica Republike Slovenije je podala podatek, da je bila B.B. licenca odvzeta z odločbo št. 7/20-1-2005 z dne 12. 12. 2005, ki je postala pravnomočna dne 12. 12. 2005. Detektivska zbornica Slovenija ima javno pooblastilo in v njene dokumente upravni organ ne dvomi. B.B. je tržnemu inšpektorju dostavil izpis iz AJPES dne 7. 2. 2006, iz katerega je razvidno, da je B.B. evidentiran detektiv, registriran za opravljanje poizvedovalne dejavnosti in varovanje. Iz dopisa AJPES št. 317-00025/2008-2 z dne 19. 3. 2008 je razvidno, da je bil B.B. pomotoma vpisan v AJPES dne 7. 6. 2006, ter bil po uradni dolžnosti z istim dnem tudi izbrisan. V času trajanja inšpekcijskega pregleda dne 6. 8. 2008 je bila v prisotnosti stranke na spletni strani AJPES opravljena poizvedba, v kateri ni bilo moč najti podatka, da je B.B. registriran kot detektiv. Gospodarska družba C. d.o.o. je registrirana za opravljanje dejavnosti 80.300 - poizvedovalna dejavnost. Vendar glede na določila 19. člena Zakona o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/07-UPB3, v nadaljevanju: ZDD) ne more opravljati detektivske dejavnosti, saj B.B., direktor družbe, nima licence za opravljanje detektivske dejavnosti. Zavezanec pa upravnemu organu ni dostavil licence za gospodarsko družbo C. d.o.o. ali za Detektivsko agencijo A. ali za kakšno drugo osebo, ki je zaposlena v tej družbi. S tem, da opravlja dejavnost, za katero nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane ali v temeljnem aktu določene dejavnosti, opravlja delo na črno. S tem krši določilo 1. alineje 1. odstavka 3. člena ZPZDC, ki določa, da se za delo na črno šteje opravljanje dejavnosti oziroma dela v naslednjih primerih: če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register oziroma opravlja dejavnost, ki je nima določene v temeljnem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane ali v temeljnem aktu določene dejavnosti. V izreku izpodbijane odločbe je bilo zato prepovedano opravljanje dejavnosti 80.300 – poizvedovalne dejavnosti. Ker se tožeča stranka oglašuje kot Detektivska agencija A., krši 2. člen Zakona o varstvu potrošnikov, saj se ne predstavlja s firmo, s kakršno je vpisana v register. Krši pa tudi 4. točko 1. odstavka 7. člena ZVPNPP s tem, da trdi, da izpolnjuje pogoje za pridobitev ustreznega dovoljenja ali da je za podjetje dal dovoljenje javni organ ali druga organizacija, čeprav to ni res, saj nima licence Detektivske zbornice Slovenije oziroma je bila B.B. licenca odvzeta s pravnomočno odločbo. S takim oglaševanjem krši 9. točko 7. člena ZVPNPP, ko izjavi ali sicer ustvari vtis, da se izdelek zakonito prodaja, čeprav to ni res. Takšno oglaševanje utegne zavajati potrošnika, četudi bi bila informacija točna glede enega ali več naštetih elementov, kar pa zavezanec ni dokazal, zato bi utegnila povzročiti, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel. Zato je tržni inšpektor na podlagi 12. člena ZVPNPP to prepovedal. Organ druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnil in navedel, da iz dopisa Zbornice št. 25/2007 z dne 8. 5. 2007, izhaja, da je B.B. dne 2. 9. 2005 na Zbornico podal pisno vlogo o ukinitvi statusa svobodnega poklica za opravljanje detektivske dejavnosti. Na podlagi te vloge je Zbornica B.B. izdala odločbo št. 7/20-1-2005 z dne 12. 12. 2005 o prenehanju licence za opravljanje detektivske dejavnosti. Odločba je postala pravnomočna dne 6. 2. 2006 in ne 12. 12. 2005, kot je navedeno v izpodbijani odločbi. Navedba napačnega datuma pa v ničemer ne spreminja dejstva, da B.B. na podlagi svoje zahteve nima več veljavne licence ter da je bil izbrisan iz evidence detektivov Zbornice. Iz tega razloga je prvostopenjski organ tožnici v 1. točki izpodbijane odločbe prepovedal opravljanje poizvedovalne dejavnosti pod šifro 80.300, ker to dejavnost opravlja kot delo na črno, saj nima zaposlene osebe, ki bi imela veljavno licenco Zbornice. ZDD v 19. členu določa, da je dejavnost detektivske družbe omejena na opravljanje detektivskega poklica ter da mora biti najmanj en družbenik detektivske družbe oseba, ki je od Zbornice pridobila licenco za opravljanje detektivske dejavnosti. Vodenja poslov detektivske družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni detektiv. Dejavnost detektivske družbe lahko opravljajo izključno detektivi z licenco za opravljanje detektivske dejavnosti. Iz izpiska sodnega registra tožeče stranke izhaja, da je edini družbenik in njen ustanovitelj Č.Č, zato ne izpolnjuje niti osnovnih pogojev za opravljanje poizvedovalne dejavnosti. Razen tega je po navedeni določbi ZDD dejavnost detektivske družbe omejena na opravljanje detektivskega poklica (1. odstavek 19. člena ZDD), medtem ko ima tožeča stranka poleg poizvedovalne dejavnosti v sodnem registru navedenih še 225 drugih dejavnosti. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je po mnenju pritožbenega organa prvostopenjski organ popolnoma upravičeno izrekel inšpekcijski ukrep, predpisan v ZPDZC. Organ je tožnici v zvezi z njenimi navedbami, ki se nanašajo na uveljavljanje pravic v postopku odvzema licence pri Zbornici, pojasnil, da se te pritožbene navedbe nanašajo na drug postopek in zavrnil njene navedbe glede delovanja Zbornice, ki ima status pravne osebe na podlagi 7. člena ZDD. Zbornica ima tudi veljaven statut, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 104/2003 z dne 27. 10. 2003. Vlada Republike Slovenije pa je 30. 9. 2003 dala soglasje k statutu Zbornice pod št. 228-02/2003-1, in sicer v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil. Glede 2. točke izpodbijane odločbe pa organ navaja, da je besedilo na navedeni spletni strani neresnično in zavajajoče, saj oseba B.B., ki opravlja za tožnico poizvedovalno dejavnost, nima veljavne licence Zbornice. Prav tako tožnica poizvedovalno dejavnost ne oglašuje s podatki svoje firme, ampak pod imenom neobstoječe Detektivske agencije A., za katero navaja, da je članica Zbornice ter z navedbo številke licence 017. Drugostopni organ zavrača tudi navedbo, da je „Detektivska agencija A.“ blagovna znamka tožnice, saj bi v takem primeru to nedvomno izhajalo iz njene spletne strani, tako da ne bi bilo dvoma, kdo opravlja predmetno dejavnost. V obravnavanem primeru podatkov o tožnici ni bilo navedenih, ampak je bila samo navedba Detektivska agencija A. & detektiv B.B., ..., Ljubljana. Povprečen potrošnik je ob takšnih podatkih nedvomno menil, da je „Detektivska agencija A.“ gospodarska družba, ki opravlja poizvedovalno dejavnost. Iz priloge, ki jo je dne 7. 8. 2008 tožnica dostavila prvostopenjskemu organu, tj. prvostopenjske odločbe o prekršku št. 0613-10/2007-4-11001 z dne 25. 1. 2007, izdane tožnici, izhaja, da je v preteklosti obstajala gospodarska družba z imenom A., zasebna agencija za varovanje in svetovanje, d.o.o., Ljubljana. Registrirana je bila za poizvedovalno dejavnost, njen ustanovitelj in zastopnik pa je bil B.B., ter da je bila dne 28. 6. 2006 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa. Navedeno potrjuje izpis iz zgodovinskega izpiska sodnega registra - vložek: 061/11201300. Postopek inšpekcijskega nadzora se začne le v primeru, če prvostopenjski organ ob obravnavi prijave oceni, da so za to izpolnjeni zakoniti razlogi. Če razlogi niso izpolnjeni, prvostopenjski organ ne začne postopka, ampak le obvesti prijavitelja, da pogoji za začetek inšpekcijskega postopka niso izpolnjeni. V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ ob obravnavi prijave ugotovil, da dejansko opravlja oglaševano dejavnosti tožnica, zato je postopek uvedel zoper njo. Dokumenti, ki jih je tožnica dostavila prvostopenjskemu organu in na katere se sklicuje v pritožbi, v ničemer ne spreminjajo ugotovljenega dejanska stanja. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 6. 8. 2008 izhaja, da je bila tožnica seznanjena z ugotovljenim dejanskim stanjem in z dokumenti, iz katerih izhajajo takšne ugotovitve, ter pozvana s strani prvostopenjskega organ, da se o dejanskem stanju izjasni. Tožnica je izjavila, da se z ugotovitvami ne strinja in da ne krši zakonov, vendar razlogov za svoje nestrinjanje z dokaznim ugotovljenim dejanskim stanjem ni podala. Organ še dodaja, da bi tožnica lahko na podlagi 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06 - UPB2, 105/06, 126/07 in 65/08) kadarkoli zahtevala, da se ji omogoči vpogled v dokumente obravnavane zadeve, česar pa do izdaje izpodbijane odločbe ni storila.

Tožeča stranka vlaga tožbo iz razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. Družba C. ima sedež dejavnosti na naslovu ... v Ljubljani in z napisi na ali v poslovni stavbi na ... nima nič skupnega. Dejansko so na hodnikih v poslovni stavbi na ... le informacijske table, na katerih pa je napis „A.“ in št. sobe. Napis A. ne vsebuje označb po ZGD-ju, da je to gospodarska družba, saj ni navedeno s.p., d.o.o. ali d.d. Glede na to, da je A. in grafično upodobljen konj znak družbe C., ne moremo govoriti o nelojalni konkurenci, saj gre dejansko za eno pravno osebo, ki se oglašuje z znakom A. To pa ne more predstavljati nelojalne konkurence, saj ne ustvarja zmede na tržišču glede izvora, kakovosti in drugih lastnosti storitev pravne osebe. Tožena stranka bi morala ugotavljati, če lahko zgolj napis oziroma znak A. ustvari zmedo glede izvora storitev. Po 147. členu ZUP obstajajo pogoji za prekinitev postopka zaradi obstoja predhodnega vprašanja, kadar je neka pravica, obveznost oziroma pravno razmerje sestavni del dejanska stanja, od katerega je odvisna odločitev v upravni stvari, odločanje o tem vprašanju pa je v pristojnosti sodišča ali kakšnega drugega organa. V obravnavanem postopku ugotavljanja dejanj nelojalne konkurence iz 2. in 5. točke 3. odstavka 13. člena ZVK (Uradni list RS, št. 18/93) je treba presoditi, ali sta si znaka A. s prepoznavno sliko in barvno kombinacijo, s katero se stranka z interesom pojavlja na trgu, in znak C. skupaj z ostalimi elementi, ki se pojavljajo na trgu, toliko podobna, da sta zamenljiva, kar utegne ustvariti zmedo na trgu. Dejanja nelojalne konkurence lahko predstavlja tudi prodaja blaga z oznakami, ki utegnejo ustvariti zmedo na trgu, čeprav ne gre za znak, ki je zavarovan z blagovno znamko. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da je treba ugotavljati, če lahko ustvari zmedo glede izvora blaga, v tem primeru uporaba znaka, ki je del celostne podobe družbe C. Tega pa tožena stranka v prvostopenjskem postopku niti ni ugotavljala. Tožeči stranki se očita tudi, da na spletni strani www....si v pisnih sporočilih ni uporabila imena svoje firme in sedeža, s čimer naj bi izvajala zavajajočo poslovno prakso. Po določbi 1. odstavka 17. člena ZIL (Uradni list RS, št. 13/92, 27/93, 34/97 - odl. US in 75/97) se za blagovno oziroma storitveno znamko zavaruje znak, ki je v gospodarskem prometu namenjen razlikovanju blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste. Po določbi 2. točke 1. odstavka 19. člena pa se kot znamka ne more zavarovati znak, ki ni primeren za razlikovanje blaga oziroma storitev v gospodarskem prometu. Znak A. je premalo razlikovalen in ni primeren za razlikovanje blaga v gospodarskem prometu. Blagovna znamka je vedno vezana na točno določene proizvode. Znak „A.“ tožeče stranke je sestavni del celostne podobe njegove detektivske agencije. Tožeča stranka zato meni ,da ji je bila s tem kršena ustavna in zakonska pravica, da svobodno nastopa na trgu in da ji je z očitanjem nepoštenega nastopanja na trgu prizadeta občutna materialna in nematerialna škoda. Glede neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti oziroma da opravlja delo na črno, tožeča stranka citira definiciji za delo na črno po 3. členu ZPDZC. Družba C. ima priglašenih več kot 200 dejavnosti, je priglašena v sodni register in izpolnjuje tudi pogoje za opravljanje dejavnosti pod šifro 80.300; saj že od leta 2003 zaposluje detektiva B.B., le-ta pa ima že od leta 1996 licenco za opravljanje detektiva, torej v konkretnem primeru ni moč šteti, da gre za opravljanje neregistrirane dejavnosti. ZUP v 210. členu določa, da vsebuje pisna odločba uvod, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ime organa s številko in datumom odločbe, podpis uradne osebe in pečat organa. Določba 214. člena ZUP pa določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe. Tožeča stranka navaja, da „V primeru, ko organ ne opredeli, kako in kdaj je konkretni zakonski stan, ki naj bi opravičeval izjemo, izpolnjen, odločba ne more biti preizkušena, saj zgolj navedba predpisa, ki opravičuje izjemo, ne pa tudi vseh elementov, ki jih zahteva predpis za zakonsko zadovoljitev zahtev, ki jih postavlja predpis, ne zadošča in pomeni neustrezno ravnanje organa. odločba mora biti v vsakem trenutku taka, da omogoča preizkus le-te. Odločba, ki navaja zgolj zakonske dejanske stanove, ki pa jih ne opredeli v konkretnem primeru z dejanskimi stanovi, ki ustrezajo zakonskim dejanskim stanovom je odločba, ki ni sprejeta v skladu z določbami ZUP-a.“ Družba C. d.o.o. je registrirana in ima licenco za varovanje premoženja. Vse od 22. 1. 2008 poteka inšpekcijski nadzor s strani pristojnega inšpektorata MNZ in pristojna inšpektorja MNZ sta vedno ugotovila, da družba C. d.o.o. izvaja le varovanje premoženja, za kar ima vse potrebne licence. Zato je ugotovitev tožene stranke, da družba C. opravlja poizvedovalno dejavnost, napačna. Tožeča stranka zato predlaga, da sodišče napadeno odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponoven postopek.

Tožeča stranka je naknadno dne 25. 3. 2009 vložila spremembo tožbe, kjer se dodatno sklicuje na 8. člen Zakona o sodnem registru (ZSReg). Vpisa posameznega podatka v sodni register ima nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave tega podatka v sodni register po 1. odstavku 43. člena tega zakona, če zakon ne določa drugače. Glede sklicevanja tožene stranke na poizvedbe na spletni strani who.is, iz katere ugotavlja, da je spletna strank http://www....si v lasti tožeče stranke, meni, da spletna stran who.is ne predstavlja uradne evidence, na podlagi katere bi lahko državni organi sodili o tem, ali je posamezna domena v lasti določene družbe. Tak dokaz je nedopusten in v nasprotju z določili ZUP, ki govori o uradnih evidencah, ravno tako pa iz vpogleda na spletno stran who.is ne izhaja, da bi bila tožnica lastnica zgoraj imenovane domene, saj se omenja le organizacija, pri čemer pa lastništvo ni razvidno. Dejansko stanje je tako zmotno ugotovljeno, sama zmotna ugotovitev pa je vplivala na izrek izpodbijane odločbe. Ni jasno, katero dejavnost se prepoveduje opravljati tožeči stranki, saj iz izreka izhaja, da gre za dejavnost 80.300, iz obrazložitve pa, da se tožeči stranki prepoveduje opravljati dejavnosti 80.3003. Glede na to, da iz obrazložitve izhaja, da se tožnici prepoveduje druga dejavnost, kakor v izreku (glej št. klasifikacije), je izrek izpodbijane odločbe nejasen. Tožeča stranka vztraja, da je lastnica spletne strani www.C. d.o.o., iz katere pa je razvidno, da ne vsebuje navedb, ki jih navaja Tržni inšpektorat. Družba C. d.o.o. ima registrirano dejavnost - inženiring in detektivska dela oddaja detektivom po specialnostih. Zato je trditev, da družba nima zaposlenega detektiva nerealna. Meni tudi, da državni organ ne more sprejeti nekih zaključkov na podlagi dopisa. V kolikor bi Detektivska zbornica pravno formalno obstajala, bi državnemu organu posredovala avtentične podatke - pravnomočno odločbo. Detektivska zbornica od leta 2003 pravno formalno ne obstaja, saj nima sprejetega statuta, ki je določen z zakonom o detektivski dejavnosti. S tem, da je Tržni inšpektor odklonil preverjanje priloženega zapisnika statusne zadeve Detektivske zbornice, je ravnal nezakonit. Družba C. d.o.o. ima za svoj zaščitni znak konja mustanga. Navedba, da je uporaba tega znaka predstavljanje podjetja A. d.o.o. oziroma delo na črno, pa je brezpredmetno, saj podjetje A. d.o.o. ne obstaja. Glede na navedeno in glede na tožbene navedbe tožeča stranka meni, da je izpodbijana odločba Tržnega inšpektorata OE Ljubljana, št. 0610-2645/2008-19-11004 z dne 8. 9. 2008 nepravilna in nezakonita, saj so bila pri njeni izdaji nepravilno uporabljena določila ZSReg, ZVK in ZVPNPP ter zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Naslovnemu sodišču predlaga, da se tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter se toženi stranki naloži povrniti stroške postopka s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo. Podrejeno predlaga, da se tožbi ugodi in se izpodbijana odločba odpravi in se zadeva vrne v ponoven postopek ter se toženi stranki naloži povrniti stroške postopka s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo.

Tožba in sprememba tožbe sta bili poslani v odgovor toženi stranki, ki je sodišču v danem roku predložila upravne spise, posebnega odgovora nanju pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da se v celoti strinja z razlogi, s katerimi svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijane odločbe in v obrazložitvi odločbe druge stopnje utemeljuje tožena stranka in se nanje, v izogib nepotrebnemu ponavljanju, v celoti sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 6. 8. 2008 izhaja, da je tožeča stranka registrirana za opravljanje dejavnosti 80.300 – poizvedovalna dejavnost in da v bazi AJPES dne 6. 8. 2008 ni podatka, da je B.B. registriran kot detektiv. Tožeča stranka je res dne 7. 8. 2008 inšpekcijskemu organu predložila Obvestilo Ajpes o vpisu v poslovni register Slovenije za poslovni subjekt z dne 7. 2. 2006, ki se nanaša na vpis B.B.-evidentiran detektiv na podlagi registracije pri registrskem organu. Vendar je glede tega inšpekcijski organ ugotovil, da je bil po izjavi upravljavca baze tja vpisan po pomoti. Glede na to, da je AJPES pravna oseba javnega prava, ki opravlja javno storitev registracije poslovnih subjektov in vodi Poslovni register Slovenije (Sklep o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Uradni list RS, št. 53/02, 16/07) in ki posreduje podatke iz uradnih evidenc, sodišče ne dvomi v pravilnost podatkov, ki jih je agencija posredovala. Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da sta tožena stranka in pred njo organ prve stopnje na podlagi tako ugotovljenih dejstev tožeči stranki pravilno in utemeljeno izrekla inšpekcijski ukrep ter ji na podlagi 4. odstavka 13. člena ZPDZC pravilno prepovedala opravljanje dejavnosti 80.300 - poizvedovalne dejavnosti, upoštevaje, da tožeča stranka tekom upravnega postopka ni dostavila licence ne za gospodarsko družbo C. d.o.o. in tudi ne za kakšno osebo, ki je zaposlena v tej družbo.

V upravnem postopku je bilo nadalje ugotovljeno, da se na spletni strani www....si firma oglašuje kot „detektivska agencija A. in detektiv B.B.; detektivska agencija A., Ljubljana“, da je spletna stran oziroma domena www....si v last družbe C. d.o.o. (podatki iz baze who.is), da je kot izvajalec detektivske dejavnosti naveden A. detektivska agencija in da je na ceniku je naveden TRR, kamor se vršijo plačila last družbe C. d.o.o. (podatki Registra transakcijskih računov). Inšpekcijski organ je takšno prakso štel za zavajajočo poslovno prakso po 4. točki 1. odstavka 7. člena ZVPNPP, ki določa, da gre za zavajajoče poslovne prakse, ki v vseh okoliščinah veljajo za nepoštene predvsem, če podjetje trdi, da izpolnjuje pogoje za pridobitev ustreznega dovoljenja ali da je za podjetje (vključno z njegovimi poslovnimi praksami) ali za izdelek izdal ustrezno dovoljenje javni organ ali druga organizacija, čeprav to ni res. Ob pregledu spletni strani www....si dne 6. 3. 2008 je inšpekcijski organ ugotovil, da se oglaševalec sklicuje na licenco Detektivske zbornice št. 017, ki je bila izdana B.B., za katero pa je detektivska zbornica dne 8. 5. 2007 poslala pojasnilo, da mu je bila 6. 2. 2006 pravnomočno odvzeta. ZDD daje v 3. členu zbornici javno pooblastilo za dajanje in odvzem licence detektiva o čemer izda upravno odločbo. Na podlagi ZDD pa je bil sprejet Statut Detektivske zbornice Republike Slovenije (Uradni list RS 104/03), kjer je v 8. členu določeno, da zbornica kot javno pooblastilo med drugim tudi daje in odvzema licenco detektiva. O odvzemu licence je bila tožeča stranka seznanjena na inšpekcijskem pregledu dne 6. 8. 2008, kar izrecno izhaja iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu. Glede tega tožeča stranka navaja zgolj to, da ima B.B. licenco za detektiva, ki mu je nihče ni odvzel. Kot argument za takšno stališče pa navaja neobstoj Detektivske zbornice zaradi neobstoja njenega statuta. Glede tega sodišče izrecno poudarja, da vprašanje pravilnosti sprejemanja statuta ni in ne more biti predmet tega postopka. Ker ima Detektivska zbornica, kljub drugačnemu mnenju tožeče stranke, javno pooblastilo za odvzem licence detektiva, sodišče ne dvomi v pravilnost posredovanega podatka o pravnomočnem odvzemu licence B.B. Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da sta tožena stranka in pred njo organ prve stopnje na podlagi tako ugotovljenih dejstev pravilno ugotovila, da B.B. nima licence detektiva in da posledično tožeča stranka uporabljala nepošteno poslovno prakso ter ji na podlagi 12. člena ZVPNPP pravilno in utemeljeno izrekla inšpekcijski ukrep pod drugo točko izpodbijane odločbe.

Tožbene navedbe, da opravlja samo varovanje premoženja in da gre v predmetni zadevi za vprašanje ugotavljanja dejanj nelojalne konkurence, so nedovoljene tožbene novote, ki jih sodišče v tem upravnem sporu ne more upoštevati. Po določbi 3. odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev (in predlagati dokazov), če so imele to možnost v postopku pred izdajo akta. Tožeča stranka opravičljivih razlogov za to, da v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe teh dejstev ni zatrjevala, ne navaja, ne izhajajo pa niti iz podatkov spisa.

Sodišče pri odločanju tudi ni upoštevalo navedb tožeče stranke, ki jih je uveljavljala v dne 25. 3. 2009 vloženi spremembi tožbe, saj je bila navedena sprememba tožbe vložena po izteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu iz 1. odstavka 28. člena ZUS-1. Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, postopek pred izdajo odločbe pa je bil tudi pravilen, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi tožeča stranka sama svoje stroške postopka, skladno z 4. odstavkom 25. člena ZUS-1, zato sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka.