Jedro

Iz zakonske ureditve izhaja, da v sporih glede odprave kršitve pravic iz delovnega razmerja, kar tožnik uveljavlja v obravnavani zadevi, sodišče vedno odloča v senatu in ne po sodniku posamezniku.

Zaradi nepravilne sestave sodišča na prvem naroku, ki kasneje ni bila sanirana z eventualno ponovno otvoritvijo obravnave, ki bi jo odredil in nato opravil senat, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta sklep Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, št. ... z dne 15. 9. 2021 in sklep Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje, Uprave A., Generalnega urada št. ... z dne 23. 7. 2021 nezakonita in se razveljavita (točka I izreka). Toženki je naložilo, da je dolžna tožniku zagotoviti opravljanje dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi št. ... z dne 1. 8. 2008 s pripadajočimi aneksi k pogodbi o zaposlitvi na delovnem mestu pravosodni policist operativni vodja, v roku 8 dni (točka II izreka), ter odločilo, da je toženka dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti potrebne pravdne stroške v znesku 2.016,88 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (točka III izreka).

2. Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podrejeno, da se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpostavlja delovni mesti, ki sta relevantni za odločanje v sporu: delovno mesto pravosodni policist in delovno mesto pravosodni policist operativni vodja, katerima so skupne naštete naloge, ob tem pa ima delovno mesto pravosodni policist operativni vodja še dodatne naloge, ki jih toženka posebej našteva. Navaja, da ni nujno, da se vse naloge, ki so v opisu določenega delovnega mesta, dejansko tudi opravljajo, kar pomeni, da lahko tožnik določeno časovno obdobje glede na delovne potrebe opravlja tudi samo tiste naloge, ki so v opisu delovnega mesta pravosodnega policista, saj so popolnoma enake kot za njegovo delovno mesto. Sodišče ne razlikuje med nesistemiziranimi in sistemiziranimi delovnimi mesti pri toženki. Toženka izpodbijane sodbe ne more realizirati, saj dejansko tožniku že ves čas zagotavlja delo in naloge v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sodišče je nedovoljeno poseglo v organizacijo dela pri toženki, izpodbijana sodba pa je v nasprotju s sodno prakso, kar predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Zmotno je ugotovljeno dejansko stanje glede procesa reorganizacije opravljanja del in nalog v oddelku B. zavoda C. Ni pravilna ugotovitev sodišča, da operativni vodja - vodja izmene v času odsotnosti poveljnika in vodje referata vodi zavod. Tudi ni jasno, kaj konkretno pomeni kontinuirano odrejeno delo, zaradi česar sodbe v tem delu ni mogoče preveriti. Sodba ne vsebuje razlogov o vseh odločilnih dejstvih ter je glede izvedenih dokazov pomanjkljivo obrazložena, s čimer je podana bistvena kršitev procesnih določb. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je pri preizkusu izpodbijane sodbe v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) po uradni dolžnosti ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. V skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/04 s spremembami in dopolnitvami) v delovnih in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Kdaj odloča sodnik posameznik, je določeno v drugem in tretjem odstavku 14. člena ZDSS-1. Po teh določbah sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih in socialnih sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 EUR, ne glede na vrednost spornega predmeta pa v taksativno navedenih individualnih delovnih in socialnih sporih.

6. Iz takšne zakonske ureditve izhaja, da v sporih glede odprave kršitve pravic iz delovnega razmerja, kar tožnik uveljavlja v obravnavani zadevi, sodišče vedno odloča v senatu, in ne po sodniku posamezniku. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje 1. 6. 2022 opravilo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Na prvem naroku je sodišče začelo glavno obravnavo (281. člen ZPP) ter obravnavalo zadevo in opravljalo procesna dejanja v skladu z 284. členom ZPP, vendar pa je prvi narok za glavno obravnavo vodila sodnica posameznica in ne senat oz. predsednica senata (298. člen ZPP), saj senat na prvem naroku za glavno obravnavo še ni bil oblikovan. Sodišče prve stopnje je zatem opravilo naroke za glavno obravnavo še 12. 7. 2023, 1. 9. 2023, 11. 10. 2023 in 13. 10. 2023, takrat v pravilni sestavi - v senatu, vendar pa je vedno le nadaljevalo glavno obravnavo, ki jo je začelo in prvi narok za glavno obravnavo v celoti opravilo v nepravilni sestavi.

7. Zaradi nepravilne sestave sodišča na prvem naroku, ki kasneje ni bila sanirana z eventualno ponovno otvoritvijo obravnave, ki bi jo odredil in nato opravil senat, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je sodišče druge stopnje s sklepom izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da samo sanira kršitev glede svoje sestave; gre za kršitev takšne narave, ki je sodišče druge stopnje namesto sodišča prve stopnje ne more odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP). Razveljavitev izpodbijane sodbe tudi ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.