Jedro

Obveznosti plačevanja RTV naročnine se stranka razbremeni le, če v skladu z Zakonom o radioteleviziji Slovenije odjavi TV sprejemnik. V pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti stranka ne more uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III I 1903/95, z dne 9. 10. 1995, v 1. in 3. točki izreka v celoti v veljavi, toženi stranki pa je naložilo plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 7.125,00 SIT. S sklepom o izvršbi je toženi stranki naloženo plačilo glavnice v znesku 5.701,00 SIT, zakonitih zamudnih obresti od dneva zapadlosti vsakega od zneskov mesečne naročnine do dne vložitve predloga v znesku 1.673,00 SIT in i-zvršilnih stroškov v znesku 6.175,00 SIT.

Zoper tako sodbo se je pritožila tožena stranka smiselno zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da na prijavnici za RTV naročnino ni podpisa tožene stranke, kar bi dokazovalo, da se je zadeva zgodila z njegovo vednostjo. RTV kontrolor ni oseba, ki bi lahko s svojim podpisom določala, komu pripada RTV sprejemnik. Tožena stranka ne ve, kje je kontrolor dobil podatek, da naj bi bil sprejemnik znamke Hitachi. Svojeglavo ravnanje kontrolorja ni -bilo v skladu s pravilnikom, ki ga ima služba, ki pri RTV opravlja nadzor. Kontrolor se ni več oglasil. Na sestanku na RTV v pravni službi je g. Stepan zavrnil dogovor o rešitvi spora. Zadeva se toženi stranki zdi tratenje časa sodišča in zapravljanje denarja davkoplačevalcev.

Tožena stranka še navaja, da ne pozna zakona, na podlagi katerega bi morala sodne takse plačevati večkrat; da jo je že plačala, je razvidno iz priloge.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi določbe 1. odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je spor v tej zadevi spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek tiče denarne terjatve, ki ne presega 8.000,00 SIT. Na podlagi določbe 1. odstavka 467. člena ZPP se sme sodba v sporu majhne vrednosti izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenih navedb, s katerimi tožena stranka uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno d-ejansko stanje, tako sodišče druge stopnje ne more upoštevati. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka ob obisku kontrolorja dne 19. 6. 1994 imela TV sprejemnik in je zanj tudi plačala naročnino. Na podlagi določbe 1. odstavka 15. člena Zakona o RTV Slovenija (ZRTVS, Ur. l. RS, št. 18/94), ki je veljal v času nastanka obveznosti, je tako tožena stranka kot uporabnica TV sprejemnika dolžna plačati naročnino še za mesece september, oktober, november in december, kakor jo je zahtevala -tožeča stranka, in sicer ne glede na zatrjevan dogovor, da se bo kontrolor ponovno oglasil. Katere znamke je TV sprejemnik in ali je bilo ravnanje RTV kontrolorja pravilno, ne vpliva na obveznost tožene stranke. Le-ta bi se svoje obveznosti razbremenila le, če bi v skladu z določbo 6. odstavka 15. člena ZRTVS odjavila TV sprejemnik, česar pa ni storila. Tožeča stranka je upravičena svojo terjatev uveljavljati pred sodiščem, saj je tožena stranka ni poravnala in je še nadalje ne priznava. Pravica do sodn-eg varstva je ustavna pravica (23. člen Ustave RS, Ur. l. RS, št. 33/91-I). Sodišče prve stopnje je tako na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo in v zadevi pravilno odločilo ter to tudi obrazložilo.

Glede navedbe tožene stranke, da ne ve za zakon, na podlagi katerega bi večkrat morala plačati sodno takso, sodišče druge stopnje poudarja, da se sodne takse plačujejo na podlagi Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur. l. SRS, št. 1-1/90, in RS, št. 14/91 - 50/98).

Zato in ker ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena ZPP, je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 368. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92.