Jedro

Tožena stranka je s tem, ko je upravičenost tožeče stranka do brezplačne pravne pomoči presojala po določbah 24. člena ZBPP, nepravilno uporabila materialno pravo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 257/2014-3 z dne 17. 2. 2014 odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) zavrnil zahtevo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. N 450/2013 po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), v obliki vložitve pritožbe zoper II. točko izreka sklepa z dne 28. 1. 2014, s katero je zavrnilo predlog za izrek denarne kazni v znesku 300,00 EUR nasprotnemu udeležencu v primeru kršitve prepovedi. Svojo odločitev utemeljuje z ugotovitvijo, da tožeča stranka ne izpolnjuje objektivnega pogoja v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ker zadeva naj ne bi bila pomembna za prosilkin ekonomski in socialni položaj, kot tudi ni življenjskega pomena zanjo. Organ za BPP ugotavlja, da je prosilka v postopku na podlagi ZPND uspela in da zgolj dejstvo, da je bil del njenega predloga zavrnjen, kar je sicer sodišče argumentirano obrazložilo v 13. točki obrazložitve, ne more biti podlaga za sklepanje, da je to pomembno za prosilkin osebni in socialno ekonomski položaj, čeprav je v teku postopek po ZPND. Na to kaže tudi dejstvo, da je prosilka v postopku predlagala podaljšanje že izrečenega ukrepa, ki ga je sodišče izreklo s sklepom opr. št. N 587/2012 z dne 26. 3. 2012, ki je postal pravnomočen 21. 6. 2013 in kjer so bili prav tako določeni ukrepi približevanja in vstopa v stanovanje, ni pa bila določena denarna kazen oziroma niti ni bila predlagana. Izrek denarne kazni za prosilko do sedaj ni bil pomemben, saj ga v prvotnem postopku ni predlagala, zato tudi ni mogoče šteti, da je sedaj zavrnitev izreka denarne kazni v primeru kršitev izrečenih prepovedi, zanjo življenjskega pomena.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev organa za BPP skladno s 27. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zaradi zmotne uporabe prava in nepravilno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožena stranka je pri odločanju v zadevi zmotno uporabila materialno pravo, saj so skladno z določbami prvega odstavka 26. člena ZPND do brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, ne glede na določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, upravičene osebe, za katere je bila podana ocena o ogroženosti, ki jo po drugem odstavku 26. člena ZPND poda pristojni center za socialno delo (CSD). Določba 26. člena ZPND je torej lex specialis v postopkih za preprečevanje nasilja v družini in derogira določbe ZBPP (v konkretni zadevi 24. člen ZBPP), na podlagi katerih je tožena stranka odločila. Ocena ogroženosti tožeče stranke s strani bivšega partnerja je bila s strani CSD Maribor v zadevi N 450/2013 in z njo povezani zadevi N 587/2012 že podana, tako da je jasno, da je tožeča stranka upravičena do brezplačne pravne pomoči že na podlagi podane ocene ogroženosti. Zato ugotavljanje pomembnosti zadeve za prosilkin osebni in socialno ekonomski položaj, ki ga je v izpodbijani odločbi izvedla tožena stranka, ni potrebno oziroma je celo nedopustno. Podrobneje pojasnjuje tudi razloge zakaj se je odločila za vložitev pritožbe zoper točko II. izreka sklepa N 450/2013 Okrožnega sodišča v Mariboru o zavrniti predloga za izrek denarne kazni v znesku 300,00 EUR nasprotnemu udeležencu. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne v ponoven postopek toženi stranki. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba je utemeljena.

V skladu s 26. členom ZPND je do brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, ne glede na določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, upravičena oseba za katero je bila podana ocena o ogroženosti.

ZPND torej glede upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po tem zakonu kot pogoj določa le okoliščino, da jo zahteva oseba, za katero je bila podana ocena o ogroženosti. V obravnavanem primeru glede izpolnjevanja tega pogoja med strankama ni spora o tem, saj so bili v nepravdnem postopku s sklepom opr. št. N 450/2013 z dne 28. 2. 2014 nasprotnemu udeležencu izrečeni ukrepi v skladu z 19. členom ZPND. V istem postopku in z istim citiranim sklepom (torej ob izpolnjevanju pogojev iz 26. člena ZPND) pa je bil zavrnjen tudi predlog za izrek denarne kazni nasprotnemu udeležencu (zoper katerega želi tožeča stranka vložiti pravno sredstvo).

Glede na to, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje za upravičenost do brezplačne pravne pomoči po 26. členu ZPND, je zato utemeljen tožbeni ugovor, da je potrebno tudi pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zahtevo za vložitev pravnega sredstva zoper zavrnilni del citiranega sklepa, presojati po določbah ZPND. S tem, ko je tožena stranka upravičenost tožeče stranka do brezplačne pravne pomoči presojala po določbah 24. člena ZBPP, je nepravilno uporabila materialno pravo. Zato se sodišču ni bilo potrebno posebej opredeljevati do tožbenih ugovorov glede (ne)utemeljenosti izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP.

Upoštevaje vse navedeno je zato sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in zadevo v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena vrnilo organu za BPP v ponoven postopek, v katerem mora o prošnji tožeče stranke odločiti v skladu s stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava izraženim v tej sodbi.

Tožeča stranka je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena tudi do povračila stroškov postopka v višini določeni s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu in ob upoštevanju dejstva, da je sodišče o zadevi odločilo na seji in da je tožečo stranko zastopal odvetnik.