Jedro

Potrdilo (izdano v skladu s 3. odstavkom 22. c člena ZKZ), da ni potrebna odobritev pravnega posla, katerega predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetije, ni upravni akt (odločba ali sklep), ki bi ga bilo mogoče izreči za ničnega.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel predlog tožnika, da se potrdilo UE Ž., št.... z dne 7. 12. 2007, da ni potrebna odobritev pravnega posla – prodajne pogodbe, sklenjene dne 28. 11. 2007 med prodajalko A.A. in kupcem B.B., katere predmet so solastniški deleži na parc. št. ..., vse k.o. Z, izreče za nično. Svojo odločitev je oprl na 279. člen ZUP, ki določa, da se za nično izreče odločba ali sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih, zato je organ štel, da se potrdilo, ki ni upravni akt, ne more izreči za ničnega.

Drugostopenjski organ je z odločbo, št. ... z dne 5. 12. 2008, zavrnil pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep z vsebinsko podobnimi razlogi, kot jih je navedel že prvostopni organ v izpodbijani odločbi.

Tožnik v tožbi uveljavlja vse tožbene razloge po 27. členu ZUS-1 in predlaga, da sodišče izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek ter odloči, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. V tožbi navaja, da razlaga prvostopnega organa glede možnosti izrekanja potrdil za nična, lahko velja le za potrdila, ki se izdajajo iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni organi. Potrdilo po 19. členu ZKZ ni potrdilo, s katerim se potrjuje pravno dejstvo, ampak nedvomno upravni akt, s katerim je vsebinsko odločeno o pomembnem pravnem vprašanju. Z izdajo potrdila stranke pridobijo pravico skleniti pogodbo, jo overiti in pridobitev pravice vpisati v zemljiško knjigo. To pa so tako pomembna vsebinska vprašanja, da je mogoče zgolj ugotoviti, da ima tako potrdilo značaj upravne odločbe ali sklepa, s katerem je odločeno o vsebinskih vprašanjih, in je tako potrdilo v primeru tako očitnih napak, kot so bile storjene v predmetnem postopku, mogoče izreči za nično. Tožnik še navaja, da je treba zakone razlagati po vsebini. Za odločanje o ničnosti nekega upravnega akta je važno, da je z aktom odločeno o vsebinskih vprašanjih, ne pa, ali je njegov naslov odločba, sklep, potrdilo ali kaj drugega.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi njene odločbe in predlaga sodišču, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V 279. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP UPB-2; Uradni list RS, št. 24/06, 105/06, 126/07) je med drugim določeno, da se za nično lahko izreče odločba (1. odstavek) in sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih (2. odstavek).

V predmetni zadevi je sporno, ali je potrdilo po tretjem odstavku 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ UPB-1; Uradni list RS, št. 55/03), da ni potrebna odobritev pravnega posla, katerega predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetije (v nadaljevanju: potrdilo), upravni akt, ki se lahko izreče za ničnega.

V tretjem odstavku 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ UPB-1; Uradni list RS, št. 55/03) je določeno, da če za pravni posel odobritev ni potrebna, izda upravna enota o tem potrdilo. Če ne gre za primere, ko se izda potrdilo, se izdaja potrdila zavrne z odločbo.

V 180. členu ZUP UPB-2 je določeno, da državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti izdajajo potrdila in druge listine tudi o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence, če zakon tako določa. V tem primeru se dejstva ugotavljajo v postopku, ki je predpisan v tem poglavju (postopek do izdaje odločbe). V drugem odstavku 180.a člena je določeno, da če organ zavrne zahtevo za izdajo potrdila oziroma druge listine iz 180. člena, mora v roku 30 dni izdati odločbo.

Tako tretji odstavek 22. člena ZKZ UPB-1 kot drugi odstavek 180.a člena ZUP UPB-2 določata, da se v obliki odločbe izda le negativna odločitev o zahtevi za izdajo potrdila. Ob upoštevanju argumenta a contrario pa potrdilo, s katerim je bilo ugodeno zahtevi za njegovo izdajo (za kar gre tudi v predmetni zadevi), ni upravni akt (odločba ali sklep), ki bi ga bilo mogoče izreči za ničnega. Podobno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi, opr. št. U 1421/94 z dne 10. 4. 1996. Sodišče dodaja, da tudi v primeru, če bi izpodbijano potrdilo predstavljalo upravni akt, tožnik glede na prvi odstavek 280. člena ZUP UPB-2 ne bi bil upravičen vložiti predloga za izrek ničnosti tega potrdila, ker ni bil stranka v postopku njegove izdaje. Glede na navedeno je pravilna in zakonita odločitev tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da se predlog tožnika za izrek ničnosti potrdila zavrže. Sodišče je tako na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 - odl. US, 107/09 odl. US, v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroškovnem zahtevku temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da vsaka stranka trpi svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi.