Jedro

Pritožnik sam ni predlagal preložitve naroka, niti ni svojega izostanka opravičil, zato se v pritožbi ne more sklicevati na to, da sodišče naroka ni preložilo. Že sicer prepozen predlog za preložitev naroka je namreč vložila le prva toženka in ne pritožnik, vendar predlog za začetek postopka prisilne poravnave ne predstavlja opravičljivega razloga za preložitev naroka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tretji toženec mora tožnici v 15 dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 612,00 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 2.855,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 2. 2021 dalje do plačila, 6.863,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 2. 2021 dalje do plačila in 58.734,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 2. 2021 dalje do plačila (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 2.579,96 EUR (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se laično pritožuje tretji toženec, po vsebini iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja iz prvega odstavka 338. člena Zakon o pravdnem postopku - ZPP.

3.Tožnica je odgovorila na pritožbo in višjemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnica je vtoževala plačilo po treh pogodbah o finančnem leasingu, ki jih je sklenila s prvo toženko kot leasingojemalko. Druga toženka, tretji toženec in četrti toženec so k pogodbam pristopili kot poroki in plačniki. Glede vseh treh pogodb so bili sklenjeni aneksi z dne 12. 11. 2019, s katerimi so se po prejšnji odpovedi reaktivirale vse tri pogodbe, nato pa 23. 4. 2020 še dodatni aneksi o podaljšanju odplačilne dobe. Prvi toženec ni poravnaval obveznosti v skladu s terminskim planom, zaradi česar je tožnica 22. 9. 2020 odpovedala vse tri pogodbe. Tožnica se je odločila, da predmeti leasinga ostanejo v posesti leasingojemalca, za plačilo neporavnanih pogodbenih obveznosti pa terja plačilo. V skladu z leasing pogodbami in veljavnimi splošnimi pogoji tožnice ob odpovedi pogodbe zapadejo v plačilo vsi še neplačani obroki in stroški v zvezi z izvajanjem ali odpovedjo pogodbe. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je zaradi neplačevanja obveznosti tožnica utemeljeno odstopila od pogodbe in upravičeno terja vtoževani znesek.

6.Pritožnik navaja, da mu je je bila kršena pravica do poštenega sojenja, ker ni bil preložen narok za glavno obravnavo in zato na narok ni mogel prinesti dodatnih dokazov.

7.Navedeni očitek je neutemeljen. Sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP), vendar je to izjema, ki jo mora predlagatelj upravičiti in izkazati. Vsi toženci (oziroma njihovi zakoniti zastopniki) so bili na narok 19. 12. 2022 pravilno vabljeni (vročilnice pripete k list. št. 138 spisa), vendar se nihče naroka ni udeležil, niti ni svojega izostanka opravičil. Pritožnik sploh ni predlagal preložitve naroka in svojega izostanka prav tako ni opravičil. Zato ne more šele v pritožbi očitati sodišču, da naroka ni preložilo. Preložitev naroka je predlagala le prva toženka in ne pritožnik, pa še njen predlog je na sodišče prispel 19. 12. 2022 po že opravljenem naroku.

8.Prva toženka je sicer navedla, da je 15. 12. 2022 na Okrožno sodišče v Krškem oddala vlogo za prisilno poravnavo, zaradi česar prosi za odlog naroka do "sklepa sodišča o prisilni poravnavi". Glede tega predloga pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da začetek postopka prisilne poravnave ni razlog za prekinitev pravdnega postopka, saj kot tak ni določen v 205. členu ZPP. Posledično tudi ne more predstavljati opravičljivega razloga za preložitev naroka.

9.Pritožbeni očitek, kjer pritožnik oporeka temu, da naj ne bi predložil dokazov in je z upnikom kontaktiral le po telefonu, je pavšalen in vsebinsko prazen ter se višje sodišče do njega sploh ne more opredeliti. Pritožnik namreč ne navaja, katere dokaze bi naj predložil, pa jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo.

10.Vse preostale pritožbene navedbe (npr. o predlogu mediacije, epidemiji, dogovarjanju o ogledu strojev in zasedanju prostorov) so za odločitev o pritožbi povsem nepomembne in višje sodišče na njih ne bo odgovarjalo. Ključnih dejstev, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, pritožnik ne izpodbija in zaključkom sodišča prve stopnje ne oporeka. Tako pritožnik ne oporeka obstoju svoje obveznosti iz leasing pogodb na podlagi poroštva niti višini zahtevka. Že iz teh razlogov se odločitev sodišča prve stopnje izkaže za pravilno.

11.S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbene navedbe so neutemeljene, drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti in bi bile pritožniku v škodo, pa ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12.Zaradi neuspeha tretjega toženca s pritožbo je ta dolžan tožnici povrniti stroške pritožbenega postopka v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo. (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Ti znašajo 1000 točk za odgovor na pritožbo in 2% materialne stroške - 20 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese 612,00 EUR. Višje sodišče tožnici kot stroška ni priznalo priglašene postavke "22%", s katero je verjetno mišljen DDV, saj pooblaščenec tožnice ne navaja, da bi bil zavezanec za DDV in ne navaja svoje ID številke za DDV.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 115, 115/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.