Jedro

V skladu s prvim odstavkom 355. člena ZKP sme sodišče sodbo opreti le na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi. Ker sodišče na glavni obravnavi ni prebralo Poročila o toksikološki preiskavi in se obtoženi o tem dokazu ni mogel izjasniti, na ta dokaz pa je oprlo odločbo o izreku varnostnega ukrepa odvzem vozniškega dovoljenja, je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 355. člena ZKP. Vzroki za izrek tega varnostnega ukrepa morajo biti trajne narave, kar pomeni, da se pri presoji voznikove sposobnosti za varno vožnjo upoštevajo njegove osebne lastnosti in okoliščine, ki kažejo na storilčev ustaljen način ravnanja v cestnem prometu, zaradi katerega ga je potrebno izločiti iz prometa kot nevarnega voznika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o izrečenem varnostnem ukrepu razveljavi ter v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v nerazveljavljenem delu pa se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Celju obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po tretjem, drugem in prvem odstavku 299. člena KZ-1, kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po tretjem odstavku v zvezi s 1. točko 1. ter 3. alinejo 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1 ter kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po tretjem odstavku 299. člena KZ-1 mu je določilo kazen eno leto zapora, za kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu mu je po tretjem odstavku 324. člena KZ-1 določilo kazen eno leto in dva meseca zapora ter stransko kazen prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas dveh let, šteto od pravnomočnosti sodbe, za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari pa mu je na podlagi prvega odstavka 220. člena KZ-1 določilo kazen en mesec zapora. Upoštevaje tako določene kazni je sodišče prve stopnje obtožencu po 3. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen eno leto in enajst mesecev zapora in stransko kazen prepoved vožnje motornih vozil B kategorije za čas dveh let od pravnomočnosti sodbe, ki se ne izvrši. V skladu s prvim odstavkom 56. člena KZ-1 je obtožencu v izrečeno enotno kazen zapora vštelo čas pridržanja na policiji in na sodišču ter pripor od 3. 4. 2023 od 16.15 ure dalje. Na podlagi šestega odstavka 324. člena KZ-1 je sodišče prve stopnje odvzelo neregistrirano osebno vozilo znamke Ford Focus, s številko šasije ..., ki je bilo obtožencu zaseženo dne 3. 4. 2023. V skladu z 72. členom KZ-1 je obtožencu izreklo varnostni ukrep odvzem vozniškega dovoljenja, pri čemer je odločilo, da se obtožencu ne sme izdati vozniško dovoljenje za motorna vozila B kategorije za čas dveh let od pravnomočnosti sodbe. Čas, prestan v zaporu ali v zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo, se ne všteva v čas trajanja tega ukrepa. Po 73. členu KZ-1 je sodišče prve stopnje odvzelo registrski tablici št. ... in ..., ki sta bili nameščeni na neregistriranem osebnem vozilu Ford Focus. V skladu z drugim odstavkom 105. člena ZKP je odločilo, da je obtoženec dolžan plačati Policijski upravi Celje premoženjsko pravni zahtevek v višini 567,93 EUR, s presežkom do priglašenega premoženjskopravnega zahtevka pa je oškodovano Policijsko upravo Celje napotilo na pravdo. V skladu s citiranim zakonskim določilom je tudi odločilo, da je obtoženec dolžan plačati premoženjskopravni zahtevek Zavarovalnici ... v višini 809,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, medtem ko je oškodovanko B. B. s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 2.900,00 EUR v celoti napotilo na pravdo. V skladu s četrtim odstavkom 95. člena ZKP je sodišče odločilo, da se obtoženca oprosti povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona. V skladu s prvim odstavkom 97. člena ZKP je odločilo, da bremenijo potrebni izdatki in nagrada obtoženčevega zagovornika, odvetnika C. C., ki mu je bil dodeljen z odločbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. PP 605/2023 z dne 6. 3. 2023, od dne 6. 4. 2023 dalje in z odločbo Okrožnega sodišča v Celju Bpp 1188/2023 z dne 28. 6. 2023, od dne 28. 6. 2023 dalje, proračun in sicer sredstva službe za brezplačno pravno pomoč. Odločilo je tudi, da je obtoženec dolžan plačati potrebne izdatke oškodovanke B. B, ter potrebne izdatke in nagrado njenega pooblaščenca odvetnika D. D. o čemer bo odločeno s posebnim sklepom in da je obtoženec dolžan plačati potrebne izdatke oškodovancev E. E., F. F., G. G., H. H. in I. I. ter potrebne izdatke in nagrado njihovih pooblaščencev, v kolikor bodo ti priglašeni.

2.Zoper sodbo se je pritožil obtoženi po zagovorniku iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka in odločbe o izrečenem varnostnem ukrepu. Predlagal je, da Višje sodišče v Celju pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Zagovornik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev, da obtožencu izreče varnostni ukrep odvzem vozniškega dovoljenja, oprlo na dokaz, ki ga na glavni obravnavi ni izvedlo in se o njem obtoženi ni mogel izjasniti. Tako iz obeh zapisnikov o glavni obravnavi z dne 20. 10. in 24. 10. 2023, kakor tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točka 6), je razvidno, da je sodišče prve stopnje po tem, ko je sprejelo obtoženčevo priznanje krivde za očitana kazniva dejanja, izvedlo le tiste dokaze, ki so bili nujni za izrek kazenske sankcije ter za odločitev o premoženjskopravnih zahtevkih.

5.V skladu z drugim odstavkom 72. člena KZ-1 sme sodišče izreči storilcu kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa varnostni ukrep odvzem vozniškega dovoljenja, če spozna, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegovega obnašanja, osebnih lastnosti ali nesposobnosti za varno upravljanje motornih vozil. V točki 15 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje obrazložilo številne okoliščine, na podlagi katerih je ocenilo, da bi nadaljnja udeležba obtoženca v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet. Med drugim je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo, da ni mogoče spregledati dejstva, da je odrejena toksikološka preiskava njegovih telesnih tekočin, ki so mu bile odvzete tekom postopka, v njegovi krvi pokazala prisotnost benzoilekgonina. Za benzoilekgonin pa je splošno znano, da je presnovek kokaina, zato kot takšen ni uvrščen v Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog (v katero pa je razvrščen kokain). Ne glede na to pa navedeno, po oceni sodišča prve stopnje, brez dvoma dokazuje, da je obtoženi v natančneje neugotovljenem času pred vožnjo osebnega vozila zaužil tudi kokain, ki pa je prepovedana substanca, pod vplivom katere vožnja motornih vozil ni dovoljena, zato obstaja nevarnost, da bi se lahko cestnega prometa tudi v bodoče udeleževal pod vplivom psihoaktivnih snovi.

6.Glede na takšne zaključke sodišča prve stopnje je utemeljena zagovornikova trditev, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev o izreku varnostnega ukrepa odvzem vozniškega dovoljenja oprlo na dokaz, ki na glavni obravnavi ni bil izveden, saj ni prebralo Poročila o toksikološki preiskavi, obtoženi pa se posledično o tem dokazu sploh ni imel možnost izjasniti. Prav tako se ni mogel izjasniti o trditvi sodišča, da je splošno znano, katere snovi predstavljajo presnovke kokaina, okoliščina, da naj bi imel obtoženec v času, ko je vozil vozilo Ford Focus v krvi benzoilekgonin, pa tudi ne izhaja iz očitkov iz obtožbe. S tem, ko je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na dokaz, ki na glavni obravnavi ni bil izveden in se obtoženi o njem ni mogel izjasniti, hkrati pa gre za pomemben dokaz, saj je na njegovi podlagi utemeljilo obtoženčevo nevarnost za javni promet, je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v povezavi s 355. členom ZKP. V skladu s prvim odstavkom 355. člena ZKP namreč sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi. Ker gre za dokaz, ki je pomemben za presojo obtoženčeve nevarnosti, da bi se udeleževal kot voznik v javnem prometu, obtoženi pa se o tem dokazu ni mogel izjasniti, saj na glavni obravnavi ni bil izveden, je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o izrečenem varnostnem ukrepu odvzem vozniškega dovoljenja razveljavilo ter v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V nerazveljavljenih delih pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki sicer ni bila pritožbeno izpodbijana, sodišče pa ob uradnem preizkusu v skladu s prvim odstavkom 383. člena ZKP ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.

7.V ponovljenem sojenju bo, ob presoji pogojev za izrek varnostnega ukrepa odvzem vozniškega dovoljenja, moralo prvostopno sodišče izvesti vse relevantne dokaze, prebrati med drugim tudi Poročilo o toksikološki preiskavi, ki doslej ni bilo prebrano ( kljub temu, da se odločitev sodišča nanj opira) in s tem omogočiti obtožencu, da se o tem dokazu izjasni. Odgovoriti bo moralo na navedbe zagovornika v pritožbi, ki trdi, da najdeni presnovki prepovedane droge kokain v krvi obtoženca še ne pomenijo, da obstaja nevarnost, da bi se obtoženi cestnega prometa udeleževal pod vplivom psihoaktivnih substanc, še zlasti, ker doslej ni bilo ugotovljeno koliko časa pred vožnjo naj bi kokain užival in kako naj bi to vplivalo na njegovo vožnjo v javnem prometu. Pri ponovni presoji pogojev za izrek varnostnega ukrepa bo moralo prvostopno sodišče izhajati iz dosedanje kazenskopravne teorije in sodne prakse, da morajo biti vzroki za izrek tega varnostnega ukrepa trajne narave, kar pomeni, da se pri presoji voznikovih sposobnosti za varno vožnjo upoštevajo njegove osebne lastnosti in okoliščine, ki kažejo na storilčev ustaljen način ravnanja v javnem prometu, zaradi katerih ga je potrebno izločiti iz prometa kot nevarnega voznika.

8.Pritožbeno sodišče je odločilo v obtoženčevo korist, zato sodna taksa ni bila določena (drugi odstavek 98. člena ZKP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 72 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 355, 355/1, 371, 371/2