Jedro

Sodišče bi tožeči stranki na podlagi določil ZOdvT, tarifne št. 3102, lahko priznalo zgolj eno nagrado za narok, ne glede na število dejansko opravljenih narokov.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. točki izreka glede pravdnih stroškov tako spremeni, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki namesto v sodbi sodišča prve stopnje določenih 1.316,16 EUR „pravdne stroške v znesku 862,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči 15 dan po prejemu sodbe sodišča prve stopnje“. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu odločitev prvega sodišča potrdi.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 46,05 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 2.300,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.5.2008 dalje do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 1.316,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izreka sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila. Kar je zahtevala tožnica več je zavrnilo. Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi Z., d.d. pravdne stroške v znesku 143,20 EUR.

Prvotožena stranka se je pritožila zoper odločitev o višini priznanih pravdnih stroškov in zoper odločitev o začetku teka zakonitih zamudnih obresti od priznanih stroškov. Navaja, da je prvo sodišče pri odmeri stroškov ravnalo v nasprotju z 2. odstavkom 154. člena ZPP. Ročni popravki stroškovnika tožeče stranke kažejo na to, da je sodišče pravdne stroške iz naslova odvetniških storitev priznalo glede na višino prisojene odškodnine. Vse ostale postavke – potni stroški, sodna taksa, pavšal pa v celoti. Moralo bi jih priznati glede na postavljeni zahtevek in odmeriti glede na uspeh v pravdnem postopku. Iz previdnosti opozarja na stroške izvedenca. Če jih je sodišče priznalo, je šlo preko zahtevka, saj teh stroškov tožeča stranka ni uveljavljala. Sodišče je nadalje zmotno uporabilo Zakon o odvetniški tarifi (tarifna št. 3102). Tožeči stranki je priznalo zastopanje na štirih narokih namesto za en narok. Napačna je tudi odločitev o teku zakonitih zamudnih obresti od odmerjenega zneska pravdnih stroškov tožnice. Pritožba meni, da je sodišče tožeči stranki odmerilo in toženi stranki naložilo v plačilo 660,06 EUR previsoke pravdne stroške. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede načina obračuna pravdnih stroškov, katerega se je poslužilo prvo sodišče. V sodni praksi sodišča stroškov ne obračunavajo enotno, a v končni fazi pridejo do enakih zaključkov ali pa se ti zanemarljivo razlikujejo. Slediti pa je pritožbi, da bi sodišče tožeči stranki, na podlagi določil Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) objavljen v Ur. listu RS, št. 67 z dne 4.7.2008, ki je pričel veljati 1.1.2009 (tožba je vložena na sodišče 18.9.2009) tarifne št. 3102 lahko priznalo zgolj eno nagrado za narok, ne glede na število dejansko opravljenih narokov. Zato je pritožbeno sodišče nagrado znižalo za tri naroke (3 x 126,00 EUR) oziroma 378,00 EUR in 20 % DDV od tega zneska kar znaša 75,6 EUR. Skupaj torej 453,6 EUR. Napačna pa je tudi odločitev sodišča o tem, kdaj pričnejo teči zakonite zamudne obresti. Stranka je dolžna stroške plačati v 15-dnevnem paricijskem roku (1. in 2. dostavek 313. člena ZPP), v primeru da ta rok zamudi pa je dolžna plačati še zakonite zamudne obresti, ki začnejo teči prvi dan po poteku paricijskega roka (1. odstavek 380. člena OZ v zvezi s 1. odstavkom 299. člena OZ). Pritožbeno sodišče je po povedanem stroške tožeče stranke znižalo za 453,60 EUR in sedaj znašajo 862,56 EUR. Spremenilo je tudi prvostopno odločitev o dnevu začetka teka zakonitih zamudnih obresti. Sklep o stroških prvega sodišča je spremenilo na podlagi določila 5 alineje 358. člena ZPP.

Uspeh tožene stranke s pritožbo je polovičen in na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP ji je v tej višini tožeča stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka.

Tožeča stranka je priglasila stroške sodne takse za pritožbo v znesku 93,00 EUR, polovico predstavlja znesek 46,05 EUR.