Jedro

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu napačno uporabilo določbo 192. člena ZIZ. Po navedeni določbi sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine naloži dolžniku, da se izseli, vendar le v primeru, ko je predmet izvršbe nepremičnina kot celota. V obravnavani zadevi pa je bil predmet prodaje le dolžnikov idealni delež na nepremičnini do 2/3.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točki III izreka. V ostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje (točki I in II izreka).

II.Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa solastninska deleža do 2/3 na nepremičninah z ID znakom 1111-31/1 in 2222-31/2 izročita kupcu A. A. in se pri njiju odreja vpis lastninske pravice na kupca ter izbris hipotek (točki I in II izreka). Sodišče prve stopnje je še odločilo, da se je dolžnik dolžan izseliti iz stanovanjske hiše na naslovu [...], ki stoji na prej navedenih parcelah, v roku 30 dni od prejema tega sklepa in jo prosto oseb in svojih stvari izročiti kupcu v posest.

2.Zoper sklep se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni, podrejeno pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da ga sodišče prve stopnje ni poučilo o pravici po 210. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), da v prodani hiši oziroma stanovanju še tri leta od dneva prodaje dalje ostane kot najemnik. Prav tako ni obvestilo pristojnega centra za socialno delo, saj gre za dolžnikov dom. Sodišče prve stopnje je nadalje zmotno odločilo o izpraznitvi nepremičnine, saj je kupec postal le lastnik idealnega deleža do 2/3, sodna praksa pa se je že izrekla, da v tem primeru ni mogoče zahtevati izselitve iz celotne nepremičnine brez soglasja ostalih solastnikov, dokler nepremičnina ni razdeljena oziroma ni jasno, kateri del v naravi pripada dolžniku in s tem kupcu. Solastnik preostalega idealnega deleža na nepremičnini je dolžnikov sin, ki mu njeno uporabo dovoljuje.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu napačno uporabilo določbo 192. člena ZIZ. Po navedeni določbi sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine naloži dolžniku, da se izseli, vendar le v primeru, ko je predmet izvršbe nepremičnina kot celota. V obravnavani zadevi pa je bil predmet prodaje le dolžnikov idealni delež na nepremičnini do 2/3.

5.Predmet lastninske pravice je poleg cele stvari lahko tudi idealni delež na njej (solastnina, 65. člen Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ), posest kot dejanska oblast nad stvarjo, četudi izvirajoča iz lastninske pravice in kot eno njenih upravičenj, pa more obstajati le na celi stvari ali njenem v naravi določenem delu. Ko ima več solastnikov na v naravi nerazdeljeni stvari posest, noben od njih drugega ne more izključiti iz soposesti cele stvari. Tudi v korist imetnika solastniškega deleža, ki stopi na mesto njegovega dosedanjega imetnika (v tem primeru kupca, ki je v izvršilnem postopku pridobil dolžnikov idealni delež), sodišče v izvršilnem postopku ne more izreči ne izločitve le-tega iz posesti nepremičnine ne ga zavezati k izročitvi nepremičnine brez soglasja preostalih solastnikov. Izvršilno sodišče nima zakonske podlage, da bi s sklepom posegalo v posestna razmerja med solastniki, saj postopek ni namenjen urejanju načina uporabe nepremičnine, preostali solastniki pa v njem niso vsi udeleženi. Varstvo po 100. členu SPZ, na podlagi katerega lahko vsak solastnik uveljavlja varstvo svoje pravice na celi stvari, bo novi imetnik solastniškega deleža lahko dosegel šele v ustreznem pravdnem postopku, dokler nepremičnina ni razdeljena oziroma dokler ni jasno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež.

6.Glede na to, da je pritožbeno sodišče del izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na izpraznitev in izročitvi nepremičnine v posest razveljavilo že zaradi zgoraj obrazložene napačne uporabe materialnega prava, se v skladu s prvim odstavkom 360. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni opredeljevalo do pritožbenih navedb o kršitvi pravice do doma, o opustitvi dolžnega pravnega pouka dolžniku glede pravice do sklenitve najemne pogodbe (210. člen ZIZ) in dolžnosti sodišča prve stopnje, da o izvršbi obvesti center za socialno delo. Medtem na pravilnost preostalega dela sklepa te okoliščine ne vplivajo, saj niso ovira za prenos lastninske pravice.

7.Sodišče druge stopnje je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v točki III izreka na podlagi 3. točke 365. člena ZPP, v ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo v točkah I in II izreka na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

8.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj je sklep sodišča prve stopnje izpodbijal v celoti, pri čemer glede točk I in II njegovega izreka niti ni podal posebnih razlogov, tako da ga je sodišče v tem delu preizkusilo le iz razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, ta preizkus pa je izpodbijani sklep v tem delu tudi uspešno prestal.

9.Sodišče druge stopnje je določbe ZPP uporabilo na podlagi 15. člena ZIZ.

-------------------------------

1Enako VSL sklep III Ip 3344/2014; drugačen pa je primer iz VSL sklepa I Ip 3563/2015, v katerem je kupec izkazal dogovor solastnikov o uporabi nepremičnine in njihovo soglasje za izselitev dolžnika.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 192, 210 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 65, 100

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.