Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep II Cp 587/2023

ECLI:SI:VSLJ:2023:II.CP.587.2023 Civilni oddelek

dolžnost plačila sodne takse plačilo sodne takse kot procesna predpostavka oprostitev plačila sodne takse pravne osebe predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse obročno plačilo sodne takse pravica do pritožbe nedovoljenost pritožbe nasprotne stranke zavrženje pritožbe sodelovanje stranke v postopku tajnost dokumentacije v postopku za uveljavitev oprostitve plačila takse pravica do izjave in sodelovanja v postopku vročitev predloga v odgovor nasprotni stranki izjasnitev o navedbah nasprotne stranke navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju zamolčanje podatkov pravna oseba kot taksni zavezanec načelo enakosti premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe blokada transakcijskega računa trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse popolnost predloga pozivanje na dopolnitev vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev pridobitev podatka z vpogledom v javne evidence podatki o premoženju Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES)
Višje sodišče v Ljubljani
15. maj 2023

Povzetek

Sodišče je zavrglo pritožbo tožene stranke, ker ni bila dovoljena, in zavrnilo pritožbo tožeče stranke, ki je izpodbijala zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. Tožeča stranka ni izkazala, da ne more unovčiti svojega premoženja, kar je bila njena obveznost. Sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka imela premoženje, ki je več kot stokrat preseglo višino taksne obveznosti, kar je nasprotovalo njenim trditvam o nezmožnosti plačila takse.
  • Dovoljenost pritožbe tožene stranke zoper sklep o odlogu plačila taksne obveznosti.Ali je pritožba tožene stranke zoper sklep o odlogu plačila taksne obveznosti dovoljena?
  • Obveznost tožeče stranke, da izkaže nezmožnost unovčenja premoženja.Ali je tožeča stranka dolžna v predlogu navesti, da ne more unovčiti svojega premoženja?
  • Pravica do pritožbe v postopku oprostitve plačila sodne takse.Ali ima tožena stranka pravico do pritožbe v postopku, ki se nanaša na oprostitev plačila sodne takse tožeče stranke?
  • Trditveno in dokazno breme v postopku za oprostitev plačila sodne takse.Kdo nosi trditveno in dokazno breme v postopku za oprostitev plačila sodne takse?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker pritožba tožene stranke zoper sklep o odlogu plačila taksne obveznosti tožeče stranke ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.

Ker ima tožeča stranka premoženje, bi morala že v predlogu navesti, da ga ne more unovčiti. Sodišče je ni bilo dolžno pozivati, da izkaže, da tega ne more storiti.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrže. II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. točka izreka), plačilo te sodne takse v višini 3.885,00 EUR pa odložilo za 12 mesecev od pravnomočnosti sklepa (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka izpodbija zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse (I. točko izreka). Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa ali vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sklicuje se na stališče prvostopenjskega sodišča, da je trditveno in dokazno breme izpolnjevanja pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju in na ugotovitev, da v zvezi z unovčljivostjo kratkoročnih sredstev ni navedla in izkazala okoliščin, ki potrjujejo, da teh sredstev ne more dovolj hitro unovčiti. Zatrjuje bistveno kršitev postopka, ker ni bila pozvana na dopolnitev predloga po 108. čl. ZPP. Morala bi imeti možnost, da navede okoliščine o nezmožnosti unovčenja premoženja. Kršen je 22. čl. Ustave, ker je taka možnost drugim udeležencem tovrstnih postopkov dana.

4. Tožena stranka opisuje, kako je šele na podlagi zahteve za vpogled v listine, ki se nanašajo na obravnavani predlog, uspela pridobiti izpodbijani sklep in se seznaniti z listinami, na osnovi katerih je bil izdan. Zoper sklep se je pritožila v roku 15. dni, ki je naveden v pravnem pouku. Navaja, da so bili sklepi, ki ne predvidevajo nasprotnikovega sodelovanja pri odločanju o taksni oprostitvi, izdani v postopkih taksnih oprostitev fizičnih oseb (odločbe VSL II Cp 2497/2018, II cp 2027/2019, II Cp 820/2020). Ker pri pravni osebi ne more biti ogrožena ustavna pravica iz 35. in 38. čl. Ustave, razlogov za tajnost postopka ni. Ustavne pravice iz 14., 22. in 25. čl. Ustave terjajo kontradiktoren postopek in enako obravnavanje. Odrekanje pravice do pritožbe bi pomenilo neenako obravnavanje. Meni, da je postopek iz tretjega odstavka 13. čl. Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) predstavljen kot realno dosegljiva alternativa pravici nasprotne stranke do pritožbe. Opozarja, da je z vlogo z dne 6.6.2019 zelo obširno utemeljila okoliščine, ki terjajo odločanje na podlagi tretjega dostavka 13. čl. ZST-1 ter predložila vrsto dokaznih predlogov. Opozarja, da tožeča stranka sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje še ni plačala. Poleg tožnikovih navedb, da ima blokirane račune, je sodišče prve stopnje pregledalo še javno dostopne registre. S strani sodišča ugotovljeno premoženje tožeče stranke več kot stokrat presega višino taksne obveznosti. To nasprotuje sodni praksi, ki je striktna in zahtevna. Meni, da je izpodbijani sklep treba razveljaviti zaradi tožničine zlorabe procesnih pravic. Tožeča stranka je zamolčala ogromno premoženje, katerega višina tisočkrat presega višino taksne obveznosti. Tožeča stranka je edini družbenik A. d.o.o. in B. d.o.o., ki dosegata visoke dobičke. Direktor tožeče stranke in navedenih dveh družb je ista oseba. Zamolčane so tudi milijonske terjatve tožeče stranke. Opisuje pravdne postopke, katerih rezultat je za tožečo stranko pridobljena terjatev 4.451.252,59 do Republike Slovenije. Zatrjuje, da je tožeča stranka zamolčala relevantne podatke, sodišče prve stopnje pa na osnovi njenih opozoril ni uporabilo tretjega in četrtega odstavka 13. čl. ZST-1. Tožeča stranka bi zaradi svojega postopanja morala plačati dvakratnik sodne takse.

5. Na pritožbo tožene stranke je tožeča stranka odgovorila. Toženi stranki odreka pravico do sodelovanja v postopku za njeno oprostitev plačila sodne takse in s tem tudi pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep. Opozarja, da izdani sklep o obročnem plačilu sodne takse še ni pravnomočen, ker o njeni pritožbi še ni bilo odločeno.

6. Pritožba tožene stranke ni dovoljena.

7. Taksna obveznost je vprašanje razmerja med stranko, taksno zavezanko in državo. Tožena stranka zato v postopek odmere in plačila taksne obveznosti tožeče stranke ni bila pritegnjena. V izpodbijanem sklepu vsebovan pravni pouk o pravici do pritožbe se nanaša na predlagatelja taksne oprostitve (tožečo stranko), kateremu je bil izpodbijani sklep vročen. Pritožniku izpodbijani sklep ni bil vročen; z njim se je seznanil ob vpogledu v sodni spis.

8. 25. čl. Ustave vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnosti in interesih. Zagotovljena je torej pravica do pravnega sredstva v zadevah, ki se nanašajo na pritožnikove pravice, dolžnosti in interese. Taksna obveznost nasprotne stranke to ni.

9. Sodna praksa, na katero se sklicuje tudi tožena stranka, je – glede sodelovanja nasprotne stranke v postopku oprostitve ali odloga taksne obveznosti drugih udeležencev postopka – ustaljena. Načelo enakosti, na katerega se sklicuje tožena stranka, terja enak procesni položaj fizičnih in pravnih oseb pri obravnavanju njihovih vlog za oprostitev in odlog taksnih obveznosti; ne obratno, kar skuša v pritožbi prikazati tožena stranka.

10. Pritožba, ki jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, je nedovoljena (četrti odstavek 343. čl. ZPP). Ker pritožba tožene stranke zoper sklep o odlogu plačila taksne obveznosti tožeče stranke ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 343. čl. in 352. čl. ZPP).

11. Pritožba tožeče stranke pa ni utemeljena.

12. Poleg taksnih zavezancev, ki so plačila taks oproščeni po zakonu, so plačila taks na podlagi njihovega predloga oproščeni tisti, ki izpolnjujejo in izkažejo zahtevane pogoje. To velja tudi za pravne osebe glede plačila takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks pravne osebe mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (11. čl. ZST-1).

13. Pritožnikovemu stališču, da bi ga moralo sodišče pozvati, da navede okoliščine, zaradi katerega premoženja ne more unovčiti, ni mogoče pritrditi. S tretjim odstavkom 12. čl. ZST-1 je predlagatelju taksne oprostitve naložena obveznost, da posreduje predpisane podatke in izjave, ki so opredeljene v drugem odstavku 12. čl. ZST-1. Zgolj, če temu ne zadosti, ga sodišče – skladno s pravili o nepopolnih vlogah iz 108. čl. ZPP – pozove, da to stori. Sicer pa je trditveno in dokazno breme na strani prosilca taksne oprostitve.

14. Tožeča stranka je v predlogu z dne 29.4.2019 zatrdila negativno poslovanje in blokirane račune ter predlagala vpogled v podatke AJPES in bilančne izkaze. Glede na to, da gre za pravno osebo, katere premoženjsko stanje je ugotovljivo na podlagi javnih evidenc, ki so dostopne, je predlog popoln in razloga za postopanje po pravilih o nepopolnih vlogah (108. čl. ZPP) ni bilo potrebno.

15. Ker ima premoženje, bi morala tožeča stranka že v predlogu navesti, da ga ne more unovčiti; sodišče je ni bilo dolžno pozivati, da izkaže, da tega ne more storiti. Na osnovi četrte alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1 bi ga bilo dolžno pozvati zgolj k predložitvi podatkov o premoženju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov; seveda, če bi imelo razloge za sklepanje, da tako premoženje obstaja1. Blokada transakcijskega računa ne zadostuje za oprostitev plačila sodne takse, če ima stranka premoženje, s katerim razpolaga in ne izkaže, zakaj ga ne more unovčiti za poplačilo sodne takse.

16. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena.

1 V času izdaje izpodbijanega sklepa tožena stranka z obstojem takega premoženja sodišča še ni seznanila.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia