Jedro

Sodišče zaključuje, da je stališče tožene stranke, da je edini ustrezni postopek, na katerega napotuje 29. člen ZENDMPE nepravdni postopek napačno, zato bo morala tožena stranka v ponovnem postopku ugotoviti, ali je tožeča stranka v 30 dnevnem roku od prejema poziva pri pristojnem sodišču sprožila ustrezen sodni postopek, to pa je tako nepravdni kot tudi pravdni postopek ter na tej podlagi odločiti o zakonitosti prvostopenjske odločbe.

Izrek

1.Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS št. ... z dne 29.07.2004 se odpravi in se zadeva vrne Ministrstvu za okolje in prostor RS v ponoven postopek. 2.Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne. 3.Zahteva prizadete stranke za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo št. ..., z dne 29.07.2004 zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo št. ..., z dne 21.01.2004, s katero je Geodetska uprava Republike Slovenije uredila meje oziroma dele mej med parcelo parc. št. 1191/3 in parcelami parc. št. 2793, 1191/1, 1190 in 1191/2 vse k.o. A.. Na zahtevo A.A. in B.B. je prvostopni organ uvedel postopek ureditve mej parcele parc. št. 1191/3 k.o. A. s sosednjimi parcelami. Meje je organ urejal v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Ur.l.RS, št. 52/00 in 87/02 - v nadaljevanju ZENDMPE), ki določa tudi, da se meja uredi na podlagi soglasja lastnikov parcel. Ker tožeča stranka kot lastnik sosednje parcele parc. št. 1191/2 pisne izjave o soglasju s potekom mej, kot so bile z mejniki označene na mejni obravnavi, ni podala, je prvostopni organ izvedel ustno obravnavo. Ker tudi na ustni obravnavi soglasje ni bilo podano, je bila tožeča stranka v skladu z 29. členom ZENDMPE pozvana, naj v 30 dneh po prejemu poziva sproži sodni postopek ureditve meje in o tem prvostopni organ obvesti. Tožeča stranka od vročitve poziva dne 02.12.2003 v določenem ji roku prvostopenjskega organa ni obvestila o sprožitvi sodnega postopka ureditve meje, zato je upravni organ v skladu s 4. odst. 29. člena sam pri pristojnem sodišču preveril, ali je bil sprožen sodni postopek ureditve meje. Ker je ugotovil, da to ni bilo storjeno, je na podlagi zakonske domneve soglasja o poteku meje kot je bila označena na mejni obravnavi, ugotovil izpolnjenost predpisanih pogojev za odločitev o ureditvi meje in mejo z odločbo tudi uredil. Tožeča stranka je to odločbo izpodbijala in sicer z obrazložitvijo, da v 30 dnevnem roku ni sprožila nepravdnega spora, pač pa je vložila tožbo na pridobitev lastninske pravice na delu parcele parc. št. 1191/3. Ker je bila tožeča stranka v skladu z 29. členom ZENDMPE pozvana na sprožitev sodnega postopka ureditve mej, torej nepravdnega postopka, je tožena stranka pritožbo zavrnila, saj se parcelna meja ureja v sodnem nepravdnem in ne v pravdnem postopku.

Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb upravnega postopka. V tožbi predlaga, da se izpodbijano odločbo odpravi ter počaka na izid pravde z opr. št. ... pri Okrajnem sodišču v B. in na podlagi pravnomočne sodbe šele takrat uredi ta sporna meja med omenjenima nepremičninama in ustrezno temu odloči tudi o stroških tega postopka. Tožeča stranka namreč želi urediti mejo med parcelo parc. št. 1191/3 in njeno nepremičnino parc. št. 1191/2 vse k.o. A.. Med tožečo stranko ter pravnim prednikom sedanjih lastnikov parc. št. 1191/3 je bilo dogovorjeno, da se meja med njunima nepremičninama korigira. To se je v naravi tudi uredilo, vendar brez ustreznega pisnega dokumenta. Kljub temu se to dejansko stanje nemoteno izvaja najmanj 35 let, saj tudi sedanja lastnika vse do postopka ureditve meje nista nasprotovala takšnemu izvajanju lastninske pravice in posesti. Ker pa je meja med parcelama za stranki sedaj postala sporna, želi tožeča stranka urediti ne le mejo, pač pa lastninska razmerja na parcelah. Tako v skladu z dogovorom z njunim pravnim prednikom ter dejanskim izvajanjem posesti ne zahteva le del parcele parc. št. 1191/3 v svojo korist, temveč tudi daje del svoje parcele parc. št. 1191/2 sedanjim lastnikom parcele parc. št. 1191/3. Ker omenjenega ni mogoče urediti v nepravdnem postopku, pač pa v pravdnem postopku, je bil v konkretnem primeru to edini možni sodni postopek ureditve meje, saj gre v pravdnem postopku, katerega je sprožila tožeča stranka, ravno za ureditev meje med tema dvema nepremičninama. Zato je dne 12.01.2004 vložila tožbo pri Okrajnem sodišču v B. zaradi ugotovitve lastninske pravice in o tem tudi obvestila Geodetsko upravo RS.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri vztraja ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

A.A. in B.B. sta kot prizadeti stranki podali odgovor na tožbo, v katerem navajata, da je edini sodni postopek, na katerega napotuje 29. člen ZENDMPE, nepravdni postopek za ureditev meje, saj v lastninski tožbi sodišče ne bo ugotavljalo poteka parcelnih mej. Ker tožeča stranka tega postopka ni sprožila v roku, sta predlagali, da sodišče zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo priglašenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi v celoti vztraja na svojih trditvah in stališčih iz tožbe. S civilno tožbo bo namreč v celoti in ne le glede mej, razčistila celotno zadevo. Tudi v primeru, da bi bilo stališče A.A. in B.B. pravilno, bi to med strankami predstavljalo le začasno rešitev, saj bo šele pravdni postopek uredil lastninska vprašanja.

Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa v tem upravnem sporu udeležbe ni prijavil. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je dne 01.01.2007 začel veljati nov Zakon o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), ki v 104. členu določa, da se za postopke, ki so v teku ob uveljavitvi tega zakona, uporabljajo določbe ZUS, razen izjem, ki so določene v členih od 105. do 107. člena ZUS-1. K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da sta A.A. in B.B. pri Območni geodetski upravi C. začela postopek ureditve meje med nepremičnino parc. št. 1191/3 in sosednjimi parcelami, tudi parcelo št. 1191/2 vse k.o. A., ki je v lasti tožeče stranke. Pri tem do dogovora med njimi ni prišlo, zato je bila tožeča stranka pozvana, naj v roku 30 dni od vročitve poziva pri prisojnem sodišču sproži ustrezen postopek. Sporno pa je, kateri postopek, pravdni ali nepravdni, je po 29. člena ZENDMPE ustrezen postopek.

Ker tožeča stranka prvostopnega organa v roku 30 dni ni obvestila o uvedbi sodnega postopka, je slednji moral v skladu s 4. odst. 29. člena ZENDMPE pri pristojnem sodišču preveriti, ali je bil sodni postopek sprožen. Iz Uradnega zaznamka št. ..., z dne 09.01.2004 sicer izhaja, da je prvostopni organ pri ustreznem sodišču to preveril in ugotovil, da v zakonitem roku ni bil sprožen sodni postopek ureditve meje parcel, pri tem pa ni navedeno, ali je upravni organ preverjal ali je morda uveden pravdni postopek. Glede na navedbe tožeče stranke, da je v zakonitem roku sprožila pravdni postopek zaradi ureditve lastninskega spora glede obravnavanih parcel sodišče ugotavlja, da v upravnem postopku ni bilo izkazano, da je bila morebitna sprožitev postopka s strani tožeče stranke preverjena tako v nepravdnem kot tudi v pravdnem postopku. Zakon o nepravdnem postopku (Ur.l.SRS, št. 30/86, 20/88 - popravek, RS 87/02 in 131/03) ureja postopek za ureditev mej, v katerem sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna, razen če zakon izključuje sodno ureditev meje. Glede na navedeno je nepravdni postopek tisti postopek, v katerem se ureja izključno meja med sosednjimi parcelami. Če pa je med lastnikoma mejnih zemljišč dejansko spor o lastništvu dela parcele, ki stoji ob meji, gre med strankama za spor o lastninski pravici na tem delu nepremičnine, katerega je potrebno urediti v pravdnem postopku. S tem se uredi lastništvo nepremičnine, ki je predpogoj za določitev meje. Sodišče na podlagi vsega navedenega zaključuje, da je stališče tožene stranke, da je edini ustrezni postopek, na katerega napotuje 29. člen ZENDMPE nepravdni postopek napačno, zato bo morala tožena stranka v ponovnem postopku ugotoviti, ali je tožeča stranka v 30 dnevnem roku od prejema poziva pri pristojnem sodišču sprožila ustrezen sodni postopek, to pa je tako nepravdni kot tudi pravdni postopek ter na tej podlagi odločiti o zakonitosti prvostopenjske odločbe.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo po 2. in 4. točki 1. odst. 64. člena ZUS-1 odpravilo ter v skladu s 3. odst. istega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki 2 izreka: Sodišče v tem postopku na podlagi Zakona o pravdnem postopku (Ur.l.RS, št. 36/04 - ur.preč.bes., 69/05 -odl US, 90/05 -odl.US in 43/06 - odl.US - v nadaljevanju ZPP), na katerega napotuje 16. člen Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 50/97, 65/97, 70/00, 92/05 in 45/06 - v nadaljevanju ZUS), odloča tudi o povrnitvi stroškov. Tožeči stranki, ki v upravnem sporu uspe, prizna stroške na podlagi določbe 1. odst. 154. člena ZPP, ta pa mora v skladu z 2. odst. 163. člena istega zakona v zahtevi za povrnitev stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Tožeča stranka je v tožbi sicer zahtevala ustrezno odločitev o stroških tega postopka, vendar pa le teh ni specificirala, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov tega postopka zavrnilo.

K točki 3 izreka: Prizadeti stranki sta hkrati z odgovorom na tožbo zahtevali povrnitev stroškov postopka. Ker je tožeča stranka v tem upravnem sporu uspela v skladu s 154. členom ZPP, prizadetima strankama ni dolžna povrniti stroškov, zato je sodišče ta zahtevek zavrnilo.