U-I-6/96

23.9.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mladinskega servisa Kranj d.o.o., Kranj, na seji dne 23. septembra 1998

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 13. člena Zakona o skupnostih študentov (Uradni list RS, št. 38/94) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik v pobudi z dne 10.1.1996 izpodbija četrti odstavek 13. člena Zakona o skupnostih študentov, ker meni, da je v nasprotju z 2., 33., 69. in 155. členom Ustave. Navaja, da je pobudnik podjetje v družbeni lastnini in da postopek njegovega lastninskega preoblikovanja še ni zaključen. Ker je bila ustanoviteljica podjetja Zveza socialistične mladine Slovenije, Občinska konferenca Kranj, bi bilo podjetje na podlagi izpodbijane določbe dolžno, da izroči premoženje, ki pa bo že olastninjeno v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij. Poudarja, da predstavlja izpodbijana določba po svoji vsebini razlastitev, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz 69. člena Ustave. Predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijano določbo razveljavi.

B.

Zakon o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94 - v nadaljevanju: ZSŠ) je začel veljati 16.7.1994. V 13. členu (prehodna določba) določa naslednje:

3.Iz obrazložitve predloga ZSŠ - EPA 339 - prva obravnava je razvidno, da so bili študentje po letu 1951 organizirani v Skupnost študentov, ki je imela status pravne osebe. Skupnost študentov je delovala na univerzi v okviru enotne organizacije na republiški in zvezni ravni. Leta 1974 je bila na 9. kongresu Zveze mladine Jugoslavije ustanovljena nova enotna mladinska in študentska organizacija - Zveza socialistične mladine Slovenije. Na ljubljanski in mariborski univerzi sta delovali univerzitetni organizaciji ZSMS. Na 13. kongresu ZSMS leta 1989 sta ponovno nastali dve medsebojno neodvisni in samostojni organizaciji - ZSMS in študentska organizacija. V prehodnih določbah Statuta ZSMS je bilo le določeno, da sta študentski organizaciji na univerzah pravni naslednici univerzitetnih organizacij ZSMS, organiziranih po prejšnjem statutu.

4.Od leta 1989 do sprejetja ZSŠ je bilo delovanje študentske organizacije pravno neurejeno. Šele izpodbijani zakon je formalno uredil status študentske organizacije, njena pooblastila in dejavnosti ter financiranje. V 12. členu je določil, da bo Študentska organizacija ustanovljena, ko bodo predstavniki študentov, izvoljeni na neposrednih in tajnih volitvah, v skladu z akti študentskih organizacij, ki delujeta na Univerzi v Ljubljani in na Univerzi v Mariboru, z dvotretjinsko večino sprejeli temeljni akt. Ta temeljni akt, ki se imenuje Študentska Ustava, je bil sprejet in je začel veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, to je dne 3. 11. 1997 (Uradni list RS, št. 65/97).

5.Iz že navedenega zakonodajnega gradiva je razvidno, da naj bi ta zakon (13. člen - delitvena bilanca) uredil način ugotavljanja in delitve premoženja, ki je bilo pridobljeno v času, ko sta bili študentska in mladinska organizacije združeni - od leta 1951 do 1989.

6.Izpodbijani četrti odstavek 13. člena nalaga dolžnost drugim pravnim in fizičnim osebam, ki bi imele v lasti, razpolagale ali upravljale premoženje Zveze skupnosti študentov ali premoženje ZSMS, da to premoženje izročijo v last upravičencem v skladu z delitveno bilanco.

7.Iz izpisa iz sodnega registra stanja na dan 11.1.1996 je razvidno, da je bila ustanoviteljica Mladinskega servisa Kranj Občinska konferenca Kranj Zveze socialistične mladine Slovenije. Iz akta o ustanovitvi z dne 25.2.1975 je razvidno, da je OK ZSMS Kranj zagotovila pobudniku začetni finančni kapital v višini 5.000 din. Pobudnik v svoji pobudi zatrjuje, da bi na podlagi navedene določbe moral izročiti tisto premoženje, ki je že v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij postalo premoženje družbe - to je družbe z omejeno odgovornostjo.

8.Agencija v obvestilu z dne 28.5.1996 navaja, da pri pobudniku ni šlo za primer, ko se pravna oseba na podlagi 2. člena ZLPP ne bi smela lastninsko preoblikovati na podlagi tega zakona in je zato postopek tekel enako kot pri drugih podjetjih z družbenim kapitalom. Navaja še, da je bilo lastninsko preoblikovanje pobudnika končano s pravnomočno odločbo Agencije, s katero je bilo dano soglasje za vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register.

9.ZLPP v 2. členu taksativno našteva, za katera podjetje oziroma pravne osebe se ne uporabljajo določbe tega zakona. Med njimi niso našteta podjetja, ki so jih ustanovile takratne družbenopolitične organizacije oziroma zakon v nobenem primeru ne izključuje podjetij glede na to, kdo je bil ustanovitelj podjetja. Sredstva ustanovitelja za ustanovitev in začetek dela podjetja v družbeni lastnini so po takrat veljavnih predpisih (Zakon o združenem delu, Zakon o podjetjih) postala po vložitvi sredstva tega podjetja ne glede na vrsto ustanovitelja in ne glede na vrsto lastnine. Sredstva so predstavljala začetno premoženje oziroma sredstva podjetja v družbeni lastnini in so bila podlaga za določitev deleža ustanovitelja pri upravljanju novonastalega podjetja ter pri delitvi dobička v skladu z aktom o ustanovitvi.

10.Iz navedenega torej sledi, da so sredstva, ki jih je v ta namen zagotovila ZSMS, postala sredstva podjetja v družbeni lastnini. Stališče Agencije, da je za navedeno podjetje veljal ZLPP tako kot za vsako drugo podjetje v družbeni lastnini, je pravilno. Člen 47 ZLPP določa, da morajo podjetja, v katera so druge pravne osebe po Zakonu o združenem delu združile, vložile ali prenesle sredstva z obveznostjo vračanja ali udeležbo na dobičku, morajo pred lastninskim preoblikovanjem ta razmerja urediti s pogodbo. Če je bila z aktom o ustanovitvi določena udeležba na dobičku, je moralo podjetje na podlagi te določbe skleniti z ustanoviteljico oziroma njenim pravnim naslednikom pogodbo.

11.Glede na obrazloženo izpodbijani četrti odstavek 13. člena, ki določa, da morajo druge fizične in pravne osebe, ki imajo v lasti, razpolagajo ali upravljajo s premoženjem subjektov iz prvega odstavka, izročiti v last premoženje upravičencem v roku enega meseca po sprejetju delitvene bilance, ni mogoče razlagati v tem smislu, kot ga razume in razlaga pobudnica. Na podlagi izpodbijane določbe ni mogoče zahtevati od pobudnice povrnitev kapitala, ki ga je OK ZSMS Kranj vložila kot ustanoviteljica podjetja. V obravnavanem primeru ne gre za premoženje bivše družbenopolitične organizacije, ampak za premoženje, ki ga je kot ustanoviteljica vložila v gospodarski subjekt in ki je z dnem vložitve postalo del sredstev ustanovljenega gospodarskega subjekta.

12.Na podlagi drugega odstavka 160. člena ustave in 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) lahko pobudnik vloži pobudo za začetek postopka le tistih določb, ki neposredno posegajo v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Kakor je razvidno iz obrazložitve tega sklepa, izpodbijana določba ne more posegati v pobudnikov položaj, zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč - Korošec, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam - Lukić in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

dr. Lovro Šturm