Jedro

Zaradi posebne ranljivosti tožnice, ker naj bi tožnica bila žrtev družinskega nasilja v Sloveniji in je kot tujka, mati dveh otrok v postopku razveze s statusom begunke, ker je bila preganjana v izvorni državi in je s hčerko iskala varno bivališče pred nasiljem moža in ker ni znala slovenskega jezika, ustavno-pravno načelo sorazmernosti posega v pravico do dostopa do sodišča in učinkovitega sodnega varstva preko pomoči kvalificiranega odvetnika (tretji odstavek 15. člena v zvezi z 23. členom Ustave) zahtevalo od tožene stranke, da bi v konkretnem primeru zanesljiv prejem poziva z dne 20. 5. 2021 s tožnico preverila preko omenjene elektronske pošte, ali pa preko stika z odvetnikom, ki je tožnico zastopal v določenih postopkih v povezavi z razvezo njene zakonske zveze.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. Bpp 1494/2021 z dne 18. 6. 2021 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca ustrezne stroke v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1061/2020, zaradi razveze zakonske zveza, zaupanja mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov.

2. V obrazložitvi izpodbijanega akta tožena stranka pravi, da je bila prosilka s pozivom Bpp 1494/2021 z dne 20. 5. 2021 seznanjena z ugotovitvijo, da je strokovna služba za BPP vpogledala v prošnjo prosilke in ugotovila, da prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu niti niso navedeni vsi zahtevani podatki iz drugega odstavka 32. člena ZBPP, in sicer podatki o prosilki, podatki o morebitnih družinskih članih prosilke, prav tako pa prošnja ni podpisana. Prosilka je bila pozvana, da v roku 5 dni od prejema tega poziva dopolni svojo vlogo, tako da v celoti izpolni in posreduje priložen obrazec prošnje za dodelitev BPP. Prosilka je bila v pozivu opozorjena, da v kolikor v postavljenem roku ne bo dopolnila prošnje, bo pristojni organ za BPP njeno prošnjo zavrgel. 3. Tožena stranka dodaja, da iz vročilnice v spisu izhaja, da je bila prosilka dne 24. 5. 2021 obveščena o prispelem pisanju v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZUP, in da pisanja ni prevzela v navedenem roku 15 dni, zato se šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem 9. 6. 2021, pisanje pa je bilo vloženo v hišni predalčnik. Prosilka do izteka postavljenega roka dne 14. 6. 2021 niti kasneje do izdaje predmetne odločbe ni odgovorila na poziv. Prosilki je bila tako dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

4. Na podlagi navedenih ugotovitev tožena stranka ugotavlja, da je prošnja prosilke za dodelitev BPP nepopolna ter kot taka nesposobna obravnavanja, saj prosilka prošnje ni vložila na predpisanem obrazcu niti niso navedeni vsi zahtevani podatki iz drugega odstavka 32. člena ZBPP in sicer podatki o prosilki, podatki o morebitnih družinskih članih prosilke, prav tako pa prošnja ni podpisana, zato je skladno s prvo točko drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

5. Tožnica s tožbo izpodbija odločbo iz razloga, ker poziva ni nikdar prejela, saj ji ni bil (pravilno) vročen. Pri vročanju so bile kršene določbe ZUP, predvsem določba 96. a člena ZUP, posledično pa je bila kršena določba 67. člena ZUP, saj je organ izpodbijano odločbo sprejel, brez da bi tožnico pozival na dopolnitev prošnje.

6. Tožnica v tožbi pojasnjuje, da je državljanka Sirske arabske Republike in ima v Sloveniji status begunke. Slovensko slabo razume, zato je bil v nepravdnem postopku postavljen tudi tolmač. Zaradi nasilja partnerja se je bila prisiljena umakniti v varno hišo, kjer je prebivala do 24. 5. 2021. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je v postopku v zadevi II N 1061/2020 v teku postopek zaradi razveze zakonske zveze ter dodelitve otroka, določitev stikov in preživnine. V postopku je sodišče tožnici naložilo založitev predujma, saj je ocenilo, da je v postopku potrebno postaviti izvedenca. V primeru, če tožnica naloženega predujma ne založi, bo sodišče postopek ustavilo. Tožnici je bilo za zastopanje v navedenem nepravdnem postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbo Bpp 1147/2020 z dne 27. 5. 2020, dne 15. 4. 2021 pa še dopolnilna odločba za oprostitev plačila stroškov tolmača. 7. Dne 18. 5. 2021 je organu po elektronski pošti poslala sporočilo, da zaproša za brezplačno pravno pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca, priložila je tudi sklep sodišča, s katerim ji je naložena založitev predujma. Toženka je to pisanje očitno štela za vloženo vlogo. Tožnica v elektronski pošti ni navedla svojega naslova, organ pa ji je, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, vročil poziv za dopolnitev vloge na naslov, kjer tožnica ne prebiva že več kot 1 leto, taka vročitev pa ni pravilna.

8. Od 24. 8. 2020 do 24. 5. 2021 je prebivala v Varni hiši, kjer je lokacija tajna. Od 24. 5. 2021 pa prebiva na naslovu Y. Skladno z določbo 2. točke prvega odstavka 11. člena ZPPreb-1 posameznik namreč ne rabi prijaviti začasnega bivališča v primeru bivanja v varni hiši. Tožnica torej ni kršila nobenega predpisa s tem, ko za čas bivanja v Varni hiši ni prijavila začasnega bivališča. Ne glede na morebitno kršitev njene obveznosti pa postopanje toženke, ki je poziv vročala na naslov, kjer tožnica že več kot 1 leto ne prebiva, ni pravilno. Smisel vročanja je v tem, da se posameznik s pisanjem dejansko seznani in le v tem primeru lahko izkoristi svojo pravico do izjave. V prošnji tožnica ni navedla naslova svojega bivališča, zato vročitev na tem naslovu skladno z določbo 67. a člena ZUP ni bila mogoča in tudi ne pravilna.

9. V vsakem primeru pa je toženka razpolagala z elektronskim naslovom tožnice, iz katerega je poslala vlogo in bi lahko za naslov za vročanje povprašala tudi preko elektronskega naslova, sploh ob dejstvu, da je vlogo vložila sama, poleg tega pa je že iz njenega imena in priimka mogoče razbrati, da je tujka. Toženka bi morala uporabiti načelo pomoči prava neuki stranki in ji bodisi pozivni sklep vročiti po elektronski pošti ali tožnico vsaj povprašati o njenem bivališču oziroma jo na drug primeren način obvestiti, da je potrebno njeno prošnjo dopolniti, tega pa toženka ni storila, temveč je tožnici brez vsakršnega obvestila na naslov, kjer že dalj časa ne prebiva, vročila pozivni sklep, ki se je po fikciji štel za vročenega.

10. Poleg tega pa je bila toženka seznanjena, za kateri sodni postopek gre, saj je bil prošnji priložen zapisnik z obravnave, kjer je bilo tožnici naloženo plačilo predujma. Če bi toženka vpogledala v ta spis, bi ugotovila, da je tožnica kot svoj naslov za vročanje navedla poštni predal v Y. 11. Iz povedanega izhaja, da toženka tožnici pozivnega sklepa ni pravilno vročila na naslov, kjer bi tožnica dejansko prebivala, taka vročitev pa se ne more šteti za pravilno, izpodbijana odločba pa je posledično nepravilna in nezakonita, saj je obremenjena s kršitvijo postopka in jo je treba zato odpraviti.

12. Izpodbijana odločitev ima za tožnico zelo velik pomen, saj sama nima sredstev, da bi založila 1.000 EUR predujma za izvedenca klinične psihologije, brez tega pa bo sodišče postopek ustavilo, posledično pa ne bo odločeno o dodelitvi mladoletnega otroka v varstvo, kar zagotovo ne bo v njihovo korist, sploh ob dejstvu, da je tožničin bivši partner nasilen.

13. Tožnica predlaga, da sodišče izvede predlagane dokaze in po opravljeni obravnavi izda sodbo, s katero se tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek, toženki pa naloži tudi plačilo tožničinih stroškov postopka.

14. V odgovoru na tožbo tožena stranka med drugim pravi, da so neutemeljene navedbe tožeče stranke, da tožena stranka poziva Bpp 1494/2021 z dne 20. 5. 2021 ni vročala v skladu z določbami ZUP, med drugim konkretno v skladu z določbo 96.a in 67. člena ZUP. Kot izhaja že iz tožbenih navedb tožeče stranke, je slednja dne 18. 5. 2021 po elektronski pošti strokovni službi za BPP poslala vlogo, da zaproša za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca. Iz predloženega sklepa nepravdnega sodišča z dne 11. 5. 2021 je razviden naslov tožeče stranke, v vlogi z dne 18. 5. 2021 pa tožeča stranka ni navedla morebitnega drugačnega naslova (za vročanje).

15. Tožena stranka je poziv na dopolnitev vloge št. Bpp 1494/2021 z dne 20. 5. 2021 vročala na naslovu za vročanje tožeče stranke iz uradne evidence Centralnega registra prebivalstva, tj. na naslov X. (osebna vročitev na podlagi 87. člena ZUP v zvezi s 83. členom ZUP, saj tožeča stranka nima odprtega varnega elektronskega predala oziroma organu ni sporočila njegovega naslova). Navedeni naslov tožeče stranke izhaja tudi iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1061/2020 z dne 11.5. 2021, ki ga je tožeča stranka priložila k vlogi, ter iz elektronskega vpisnika Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1061/2020. Iz vročilnice v spisu pa ne izhaja, da poskus vročitve poziva št. Bpp 1494/2021 z dne 20. 5. 2021 ne bi bil uspešen, tako da bi bilo pisanje vrnjeno z oznako "odseljen" ali "neznan" (96. in 96.a člen ZUP). Zato tožena stranka v času vročanja poziva Bpp 1494/2021 z dne 20. 5. 2021 in odločanja v predmetni zadevi ni vedela ali mogla vedeti, da tožeča stranka na navedenem naslovu za vročanje iz uradnih evidenc dejansko ne prebiva ali prejema pošte. Tako je tudi nelogično in neprepričljivo stališče tožeče stranke, da bi tožena stranka lahko za naslov za vročanje povprašala tožečo stranko preko elektronskega naslova ali vpogledala v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1061/2020, saj za navedeno v času vročanja poziva Bpp 1494/2021 z dne 20. 5. 2021 po vpogledu v uradne evidence Centralnega registra prebivalstva, vlogo z dne 18. 5. 2021 in priloženi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1061/2020 z dne 11.5. 2021 ter elektronski vpisnik v navedeni zadevi, ki so vsi izkazovali isti naslov, ni bilo nobenega (razumnega) razloga.

16. V zvezi s sklicevanjem tožeče stranke na spis Bpp 1147/2020, ki ga tožena stranka prilaga kot dokaz, tožena stranka poudarja, da je tožeča stranka v tej zadevi v prošnji z dne 18. 5. 2020, ki jo je po pošti vložila dne 22. 5. 2020, izrecno navedla, da biva v varni hiši in kot naslov za vročanje navedla p.p. Y. Prav tako je tožeča stranka v vlogi za izdajo dopolnilne odločbe z dne 16. 3. 2021, ki jo je vložila po elektronski poti, izrecno kot naslov za vročanje ponovno navedla p.p. Y. Navedeno je organ v zadevi Bpp 1147/2020 tudi upošteval in pisanja vročal na navedeni naslov. Tožeča stranka pa, dva meseca kasneje v vlogi z dne 18. 5. 2021 v zadevi Bpp 1494/2021 ni navedla morebitnega naslova za vročanje, zato tožena stranka v času vročanja poziva Bpp 1494/2021 z dne 20. 5. 2021 in odločanja v predmetni zadevi ni vedela ali mogla vedeti, da tožeča stranka dejansko ne prebiva ali prejema pošte na naslovu za vročanje iz uradnih evidenc, prav tako je splošno znano, da je bivanje v varnih hišah časovno omejeno oziroma, da se zanj stranka odloči sama in da bivanje lahko kadarkoli prekine. Organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu (četrti odstavek 7. člena ZUP), vendar pa se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na navedeno načelo s tožbenimi navedbami, da bi zaradi tega tožena stranka morala ali mogla poziv Bpp 1494/2021 z dne 20. 5. 2021 tožeči stranki v nasprotju z določbami ZUP vročati po elektronski pošti, čeprav nima varnega elektronskega predala in organu ni sporočila njegovega naslova oziroma tožečo stranko brez razumnega razloga v zadevi št. Bpp 1494/2021 povprašati o njenem bivališču oziroma naslovu za vročanje.

17. Kot izhaja iz spisa Bpp 1494/2021 je v uradnih evidencah Centralnega registra prebivalstva kot stalni naslov in naslov za vročanje ves čas naveden naslov: X., medtem ko iz tožbenih navedb izhaja, da je tožeča stranka ob vložitvi prošnje dejansko bivala na drugem naslovu (Varna hiša, lokacija tajna), med postopkom pa se je tudi preselila na drug naslov (Y.), o čemer tožene stranke v zadevi Bpp 1494/2021 ni seznanila. Pooblaščenec tožeče stranke je še dne 6. 7. 2021 v poizvedbi o stanju zadeve kot podatke o tožeči stranki navedel naslov X., tj. naslov, na katerem je bila opravljena vročitev poziva št. Bpp 1494/2021 z dne 20. 5. 2021 in za katerega tožeča stranka v tožbi navaja, da dejansko ne biva in prejema pošte od dne 28. 4. 2020 dalje. Tožeča stranka je šele dne 16. 7. 2021 po elektronski pošti obvestila organ, da izpodbijanega sklepa št. Bpp 1494/2021 z dne 18. 6. 2021 ni prejela in seznanila organ z novim naslovom za vročanje. V skladu s 96. členom ZUP mora stranka, ki med postopkom spremeni svoje stalno ali začasno prebivališče oziroma naslov, ki ga je navedla v vlogi, o tem takoj obvestiti organ, ki vodi postopek, tožeča stranka pa je organ seznanila z novim naslovom za vročanje šele po izdaji izpodbijanega sklepa, zato so neutemeljeni očitki tožeče stranke o nepravilnostih pri vročanju poziva št. Bpp 1494/2021 z dne 20. 5. 2021. 18. Tožena stranka poudarja, da so tožbene navedbe pavšalne in neutemeljene, saj zatrjevana posledica, ustavitev postopka razveze zakonske zveze, zaupanja mid. otroka v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov, ne izhaja iz predloženega sklepa Okrožnega sodišča v LjubljaniII N 1061/2020 z dne 11. 5. 2021 (41. člen ZNP-1), prav tako je rok za založitev predujma oziroma predložitev odločbe o dodelitvi BPP v tem obsegu podaljšljiv rok, kar pomeni, da stranka pred potekom roka lahko prosi za njegovo podaljšanje (tretji odstavek 110. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Od tožeče stranke, ki jo v postopku zastopa pooblaščenec, je življenjsko logično in razumno pričakovati, da je dovolj skrbna v lastnih zadevah in podaja predloge za podaljšanje podaljšljivih rokov do pridobitve ustrezne odločbe o dodelitvi BPP. Tožena stranka pri tem opozarja tudi na določbe 98. člena DZ, ki določa, da v kolikor je zakonska zveza, iz katerega koli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze in kadar sodišče razveže zakonsko zvezo zaradi nevzdržnosti, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu s tem zakonom, pred tem pa mora sodišče tudi ugotoviti, kako bodo koristi otroka najbolje zagotovljene. V skladu s 6. in 7. členom ZNP-1 mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in da v postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic otrok, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali. Zato tožena stranka meni, da tožbene navedbe niso utemeljene.

19. Tožba je utemeljena.

20. Okrožno sodišče v Ljubljani – organ za brezplačno pravno pomoč, je vsaj dne 30. 10. 2020, to je približno 8 mesecev pred izdajo izpodbijane odločbe bilo obveščeno, da je bila tožnica oziroma njena (bivša) družina, ki je iz Sirije, obravnavana po Zakonu o preprečevanju nasilja in da se je tožnica že dne 28. 4. 2019 pred fizičnim in psihičnim nasiljem s strani moža skupaj z enoletno hčerko umaknila v varno hišo.1 Na prvi prošnji za brezplačno pravno pomoč z dne 18. 5. 2020, kjer je prosila za brezplačno pravno pomoč na prvi stopnji sojenja v postopku razveze in dodelitve otroka, je kot kraj prebivanja navedla naslov X., vendar je v oklepaju navedla: „(trenutno v varni hiši, glej naslov spodaj)“, v rubriki naslov za vročanje pa je navedla: „p.p. Y.“ V naslednji prošnji za brezplačno pravno pomoč v postopku razveze in dodelitve otroka in sicer za pokritje stroškov prevajalca, ker ne razume slovenskega jezika, je pod rubriko naslov za vročanje ravno tako navedla: „Varna hiša p.p.“

21. To pomeni, da je bila tožena stranka seznanjena z dejstvom, da tožnica ne razume slovenskega jezika in da zaradi osebne varnosti naslov njenega dejanskega bivanja ni zanesljiv in da zelo verjetno biva v varni hiši, pošto pa prejema na naslov p.p. Y. Tožena stranka je tožnici poziv na popravo prošnje za brezplačno pravno pomoč poslala 20. 5. 2021 v slovenskem jeziku in na naslov X., kar se sicer ujema s podatkom v Centralnem registru prebivalstva. Vendar je tožena stranka v pozivu z dne 20. 5. 2021 navedla tudi, da tožnica lahko s toženo s stranko komunicira preko elektronske pošte na naslov bpp.ozlj@sodisce.si. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica v komunikaciji s toženo stranko dejansko uporabljala elektronski naslov: ... .

22. To pomeni, da bi zaradi posebne ranljivosti tožnice, ker naj bi tožnica bila žrtev družinskega nasilja v Sloveniji in je kot tujka, mati dveh otrok v postopku razveze s statusom begunke, ker je bila preganjana v izvorni državi in je s hčerko iskala varno bivališče pred nasiljem moža in ker ni znala slovenskega jezika, ustavno-pravno načelo sorazmernosti posega v pravico do dostopa do sodišča in učinkovitega sodnega varstva preko pomoči kvalificiranega odvetnika (tretji odstavek 15. člena v zvezi z 23. členom Ustave) zahtevalo od tožene stranke, da bi v konkretnem primeru zanesljiv prejem poziva z dne 20. 5. 2021 s tožnico preverila preko omenjene elektronske pošte, ali pa preko stika z odvetnikom, ki je tožnico zastopal v določenih postopkih v povezavi z razvezo njene zakonske zveze.

23. Poseg v tožničino pravico preko uporabe določb ZUP, na katere se tožena stranka obširno sklicuje v odgovoru na tožbo, je sicer deloma predpisan z zakonom in ima legitimen cilj, ki je v učinkovitem vodenju postopka in je lahko primeren v tem smislu, da je s takšnim posegom mogoče izpolniti legitimen cilj učinkovitega vodenja postopka, vendar pa poseg v konkretnih okoliščinah tega primera ni nujen niti sorazmeren v ožjem pomeni besede. Glede na konkretne okoliščine primera bi tožena stranka lahko že z enostavno komunikacijo preko elektronske pošte, ki je bila mimo navedenega sicer med strankama v uporabi, brez zaznavnega zastoja v postopku preverila, ali je tožnica prejela poziv tožene stranke na naslovu, ki ga je uporabila tožena stranka, in če ga je tudi pravilno razumela glede na njeno (ne)poznavanje slovenščine. S tem bi bilo vzpostavljeno potrebno ravnovesje med pričakovano skrbnostjo tožnice, ki je bila v ranljivem položaju, da zavaruje svoje interese, da pride do učinkovitega sodnega varstva, in dolžnim ravnanjem tožene stranke, ki mora skrbeti tudi za učinkovito vodenje postopka. Ker se tožena stranka v odgovoru na tožbo večkrat sklicuje na podatek o naslovu tožnice v CRP ima določen, četudi ne bistven, pomen dejstvo, ki se povezuje z aktivnim ravnanjem tožene stranke, ki je vpogledala v CRP, da skladno z določbo 2. točke prvega odstavka 11. člena ZPPreb-1 posameznik ne rabi prijaviti začasnega bivališča v primeru bivanja v varni hiši. Poziv je bil odposlan tožnici dne 20. 5. 2021, tožnica pa se je iz varne hiše preselila štiri dni kasneje, pri čemer pa iz podatkov v spisu ne izhaja, da njen naslov za vročanje (p.p. Y.), ki ga je navedla v prvotnih vlogah, dne 20. 5. 2021 ni bil več aktiven. Pravilo iz 2. točke prvega odstavka 11. člena ZPPreb-1 bi tožena stranka morala upoštevati že v času odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka bi morala tudi upoštevati, da je tožnica prosila za brezplačno pravno pomoč za plačilo predujma za izvedenca klinične psihologije, ki je bil potreben zaradi odločanja o otrokovih koristi. Tudi načelo varovanja otrokovih koristi iz člena 3(1) Konvencije ZN o otrokovih pravicah2 je torej zahtevalo od tožene stranke večjo skrbnost pri uporabi 67. člena ZUP.

24. Ker tožena stranka preko elektronske pošte tožnice ni naredila dolžnega ravnanja preveritve uspešnega prejema poziva in njegovega razumevanja s strani tožnice, kar dovolj očitno izhaja iz podatkov v spisu, oziroma dejstva, ki jih sodišče potrebuje za presojo izpodbijanega akta med strankama niso sporna, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka in s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1). Tožena stranka je namreč kršila določbo 67. člena ZUP v povezavi z tretjim odstavkom 15. člena in 23. člena Ustave.

25. Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

26. Obrazložitev k drugi točki izreka:

27. Po določilu 3. odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi z 5. odstavkom 34. člena ZBPP, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Uradni list RS, št. 24/2007, 107/2013), če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Tožeča stranka je v upravnem sporu imela pooblaščenca, ki je odvetnik. Zato je sodišče v drugi točki izreka s sklepom odločilo, da je Republika Slovenija dolžna plačati znesek 285,00 EUR, povečan za DDV, tožeči stranki. Znesek 347,70 EUR mora tožena stranka plačati tožnici v 15 dneh od prejema sodbe, oziroma skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

1 2 Po tej določbi pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, morajo biti otrokove koristi glavno vodilo.