Jedro

ZPP v 4. odst. 180. čl. ne vsebuje fikcije umika tožbe za primer, ko tožnik sodno takso sicer plača, ne pošlje pa sodišču dokazila o njenem plačilu. Zato sodišče ne more šteti, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če je v od sodišča postavljenem roku dolžno takso za tožbo plačala, ni pa o tem poslala potrdila sodišču.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke z dne 17.2.2000 (pravilno z dne 16.2.2000) štelo za umaknjeno. Pri tem se je sklicevalo na določbo 4. odst. 180. čl. ZPP. Zoper sklep je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodno takso plačala v od sodišča postavljenem roku, res pa je potrdilo o tem pozabila poslati na sodišče. Predlaga, naj sodišče druge stopnje sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje je po preizkusu izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb zaključilo, da je sodišče prve stopnje nepravilno štelo tožbo z dne 16.2.2000 za umaknjeno. V skladu s 1. odst. 180. člena ZPP mora tožeča stranka tožbi priložiti potrdilo o plačilu dolžne sodne takse. Če tega ne stori, ji sodišče pošlje opomin za plačilo. V primeru, če tožeča stranka ne plača predpisane takse za tožbo po opominu, ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah, in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, pa se šteje, da je tožbo umaknila, kot to določa 4. odst. 180. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče ob prejemu tožbe tožeče stranke ni razpolagalo z dokazilom o plačilu sodne takse in je v skladu s 4. odst. 26. člena Zakona o sodnih taksah tožeči stranki poslalo opomin, naj v petnajstih dneh od vročitve opomina plača sodno takso. Iz povratnice v spisu izhaja, da je pooblaščenec tožeče stranke prejel opomin dne 22.2.2000, vendar pa prvostopenjsko sodišče tudi po preteku v opominu določenega roka ni prejelo potrdila o plačilu sodne takse. Pritožnica v pritožbi navaja, da je sodno takso plačala 2.3.2000, torej v okviru naloženega petnajstdnevnega roka, vendar pa je potrdilo o tem pozabila poslati na sodišče. Tožeča stranka je pritožbi priložila tudi dokaz - položnico z dne 2.3.2000 o plačilu sodne takse v znesku 15.000,00 SIT. Iz pritožbi priloženega potrdila je razvidno, da je tožeča stranka sodno v resnici plačala pravočasno, ni pa prvostopenjskemu sodišču poslala potrdila o plačilu. Vendar pa je s pravočasnim plačilom sodne takse bila izpolnjena procesna predpostavka za nadaljevanje pravdnega postopka, kajti 4. odst. 180. člena ZPP vsebuje fikcijo umika tožbe le v primeru, če tožeča stranka ne plača predpisane takse za tožbo po opominu, določilo pa ne vsebuje enakih posledic, torej fikcije umika tožbe, za primer, ko tožnik sodno takso sicer plača, a ne pošlje sodišču dokazila o plačani sodni taksi. Glede na zgoraj obrazloženo je pritožba tožeče stranke utemeljena, zato ji je sodišče druge stopnje ugodilo, ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).