Jedro

Obe pritožbi pravilno navajata, da je bilo nepravilno ravnanje sodišča, ki je prijavo udeležbe upravnika (pravilno: etažnih lastnikov) stavbe pritožnikom vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom, odločitev pa je oprlo na enostranske navedbe upravnika (oziroma etažnih lastnikov, ki jih upravnik zastopa). S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL.

Ker udeleženec D. D. glede dela št. 6, t.j. dela stavbe z ID številko 006-6 v 4. etaži, (ki je kot splošni skupni del določen v točki II.d izreka sklepa) primernega pravega naslova za pridobitev lastninske pravice na tem delu ni izkazal, je sodišče pravilno odločilo, da gre za splošni skupni del stavbe.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v III. in VI. točki izreka ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Sicer se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na stavbi št. 6, k. o. X, ID znak 006 na naslovu T., ki stoji na parc. št. ..., k. o. X, vzpostavilo etažno lastnino. V stavbi z ID znakom 006 je določilo splošne skupne dele, kot to izhaja iz II. točke izreka, del stavbe z ID številko 006-11 v 1. etaži v izmeri 24,20 m2 je določilo kot poseben skupni del, ki služi stavbama z ID znakoma 006 in 005 (III. točka izreka). V IV. točki izreka je določilo posamezne dele stavbe, v V. točki izreka pa je določilo velikost solastniških idealnih deležev na skupnih delih stavbe iz II. točke izreka. Na posebnem skupnem delu iz III. točke izreka je vzpostavilo solastninsko razmerje v korist vsakokratnega lastnika posameznih delov v stavbah z ID znakoma 005 in 006. Za lastnike posameznih delov stavbe iz IV. točke izreka je sodišče določilo A. A., B. B. in A. A., C. C. in D. D. (VII. točka izreka). Odločilo je še o izvedbi sklepa v zemljiški knjigi (VIII. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujejo predlagatelj, udeleženka B. B. in udeleženec C. C., posebno pritožbo pa vlaga D. D. Predlagatelj in udeleženca B. B. in C. C. v pritožbi in pravočasni dopolnitvi izpodbijajo II.c točko ter III., IV., V. in VI. točko izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Glede III. in VI. točke izreka predlagajo, da se spremenita tako, da se del stavbe z ID številko 006-11 v 1. etaži določi kot splošni skupni del stavbe z ID znakom 006 in se na njem določi ustrezna velikost solastniških idealnih deležev lastnikov posameznih delov stavbe in sklep izvede v zemljiški knjigi. Sodišče je izdalo izpodbijani sklep, ne da bi omogočilo pritožnikom, da se izjavijo o prijavi udeležbe upravnika stavbe E. d.o.o. ter o prilogah in navedbah le-tega. Prijavo udeležbe je sodišče pritožnikom vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom, s tem je absolutno bistveno kršilo določbe postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je nepopolno in napačno uporabilo materialno pravo, saj je odločilo o spornem delu stavbe na podlagi enostranskih navedb upravnika stavbe E., da sta se iz kotlovnice od zgraditve do leta 2006 ogrevali tako stavba 006 kot 005. Navedeno ne drži in morebitno plačevanje ogrevanja pred več kot 10-imi leti ne zadošča za zaključek, da gre za posebni skupni del tudi lastnikov stavbe T. Sklep je v III. in VI. točki nezakonit in ga je treba spremeniti. Podredno navajajo, da sodišče ni upoštevalo, da je od leta 2005 ogrevanje urejeno na obeh stavbah ločeno, niti ni upoštevalo investicije pritožnikov v skupni del ID 006-11, zato je podredno določilo tudi napačni idealni delež stavbe 005 na tem skupnem delu. Predlagatelj in udeleženka B. B. še dodatno navajata, da je sodišče napačno ugotovilo, da je del stavbe z ID številko 006-5 v 2. etaži v izmeri 8,8 m2 splošni skupni del stavbe, saj navedeni del v naravi predstavlja sobo, ki je fizično neposredno povezana in predstavlja del stanovanja predlagatelja z ID znakom 006-1. Podredno predlagatelj in udeleženka zahtevata s pritožbo, da se ugotovi, da je soba z ID številko 006-5 v 2. etaži v izmeri 8,80 m2 del stanovanja z ID znakom 006-2. V spisa vlagata fotografiji sobe. Do sobe nima možnosti vstopa nihče drug, razen predlagatelja in udeleženke. Od vselitve v nepremičnino sobo uporablja predlagatelj in je bila tudi predmet kupoprodajne pogodbe. Predlagata, da sodišče v tem delu (v točki II.c izreka) odločitev spremeni tako, da se del stavbe z ID številko 006-5 v 2. etaži določi kot posamezni del stavbe v lasti A. A. oziroma podredno v lasti B. B., da se izmera stanovanja, upoštevaje navedeni del ustrezno poveča - bodisi A. A. bodisi B. B. ter se v V. točki določijo novi solastniški idealni deleži. 3. Udeleženec D. D. vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Izrecno ne navaja, zoper kateri del sklepa se pritožuje, iz obrazložitve pa izhaja, da se pritožuje zoper točko II.d izreka (in posledično IV. in V. točko izreka) ter zoper III. in VI. točko izreka. Navaja, da je sodišče zmotno štelo, da gre v konkretnem primeru za sporna lastninskopravna vprašanja in da je tudi del stavbe z ID številko 006-6 v 4. etaži stavbe splošni skupni del stavbe. Nasprotni udeleženec je namreč edini oporekal pritožniku lastništvo na navedenem delu stavbe. Nasprotni udeleženec ni postal lastnik nobenega posebnega dela stavbe, ostali lastniki posameznih delov stavbe pa pritožniku nikoli niso nasprotovali, da je lastnik tudi opisanega dela v 4. etaži. Sodišče ni imelo podlage za ugotovitev, da gre med udeleženci postopka za sporna lastninskopravna vprašanja, saj nasprotni udeleženec ni bil ugotovljen kot lastnik posameznega dela stavbe. Izrek je zato v nasprotju z razlogi. Med lastniki posameznih delov stavbe glede lastništva stavbe ni spornih vprašanj, zato naj sodišče odloči po predlogu pritožnika, da je posamezni del stavbe z ID številko 006-6 v 4. etaži last pritožnika ter posledično spremeni tudi solastništvo na skupnih delih in na posebnem skupnem delu stavbe. Predlaga, da se sklep spremeni tako, da se del stavbe z ID številko 006-6 v 4. etaži določi kot posamezni del stavbe, katerega lastnik je D. D., temu ustrezno odloči o lastništvu posebnega skupnega dela stavbe in o solastništvu skupnih delov stavbe in podrejeno, da se izpodbijani sklep razveljavi. Pritožuje se tudi zoper odločitev pod III. točko izreka in posledično zoper VI. točko izreka, saj je bilo kršeno načelo kontradiktornosti in pravica stranke, da se izjavi v postopku. Prijava udeležbe upravnika stavbe T., E., d.o.o., je bila pritožniku vročena šele skupaj z izpodbijanim sklepom, kar je bistvena kršitev določb postopka. V tem delu je sodišče tudi napačno ugotovilo dejansko stanje, saj je upoštevalo le enostranske navedbe udeleženca E., d.o.o., ki ne držijo. Lastniki stavbe T. za ta posebni skupni del nimajo in ne izkazujejo nobenega pravno relevantnega naslova in niso izpolnjeni pogoji iz 6. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL).

4. Predlagatelj ter udeleženca C. C. in B. B. v odgovoru na pritožbo D. D. pritožbi glede dela stavbe ID številka 006-6 v 4. etaži stavbe nasprotujejo.

5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

6. Pritožniki v obeh pritožbah utemeljeno izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje v III. in VI. točki izreka, s katerima je sodišče del stavbe z ID številko 006-11 v 1. etaži v izmeri 24,20 m2 določilo kot poseben skupni del, ki služi stavbama z ID znakoma 006 in 005 ter na tem posebnem skupnem delu vzpostavilo solastninsko razmerje v korist vsakokratnega lastnika posameznih delov v navedenih stavbah. Obe pritožbi pravilno navajata, da je bilo nepravilno ravnanje sodišča, ki je prijavo udeležbe upravnika (pravilno: etažnih lastnikov) stavbe T. pritožnikom vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom, odločitev pa je oprlo na enostranske navedbe upravnika E., d.o.o., (oziroma etažnih lastnikov, ki jih upravnik zastopa). S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL. Ker je torej kršilo pravico strank do izjave, je bilo treba v tem izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo sodišče pritožnikom pred ponovno odločitvijo omogočilo, da se izjavijo o pravno relevantnih dejstvih v tem delu.

7. V ostalem delu pritožbi nista utemeljeni.

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da ne predlagatelj ne prvi materialni udeleženec nista izkazala obstoja pravnega naslova, tj. pisnega sporazuma, da del skupnih delov stavbe postane del posameznih delov v etažni lastnini in zato ni bilo mogoče sprejeti rešitve, da naj se del št. 10. priključi k stanovanju št. 3 in del št. 6 k stanovanju št. 4. Enako velja tudi glede delov stavbe št. 7., 8. in 9. ter dela stavbe št. 5, čeprav ta sedaj dejansko predstavlja del stanovanja št. 1. 9. Glede na takšne ugotovitve so neutemeljene pritožbene navedbe pritožnika D. D. Neutemeljeno navaja, da sodišče ni imelo podlage za ugotovitev, da gre med udeleženci postopka za sporna lastninskopravna vprašanja, ker nasprotni udeleženec v sklepu ni ugotovljen kot lastnik posameznega dela. V skladu s 17. členom ZVEtL namreč sodišče, kadar bi moralo po določbah zakona, ki ureja nepravdni postopek, o predhodnem vprašanju zaradi spornih dejstev prekiniti postopek in posameznega udeleženca napotiti na pravdo, odloči v skladu z domnevami oziroma v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno. Navedeno ni odvisno od tega, kateri udeleženec nasprotuje pritožniku, čeprav iz odgovora na pritožbo izhaja, da tudi v razmerju do predlagatelja in udeleženke B. B. dejstva niso nesporna. Sicer pa je sodišče prve stopnje kot odločilno ugotovilo, da za del stavbe št. 6 (z ID številko 006-6) v 4. etaži ni izkazan in predložen ustrezen pravni naslov in je glede udeleženca D. D. pravilno ugotovilo, da soglasje (priloga A13) ne predstavlja primernega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na delu stavbe št. 6, teh ugotovitev pa pritožba ne izpodbija.

10. Ker torej udeleženec D. D. glede dela št. 6, t.j. dela stavbe z ID številko 006-6 v 4. etaži, (ki je kot splošni skupni del določen v točki II.d izreka sklepa) primernega pravega naslova za pridobitev lastninske pravice na tem delu ni izkazal, je sodišče pravilno odločilo, da gre za splošni skupni del stavbe.

11. Enako velja tudi glede dela stavbe št. 5 (z ID številko 006-5 v 2. etaži), glede katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predstavlja del hodnika, ki ga je lastnik stanovanja št. 1 predelal v bivalni prostor, zato je neutemeljena navedba, da naj bi sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje. Kot že navedeno, pa je ugotovilo, da tudi glede tega dela ni izkazan ustrezni pravni naslov in ga ni mogoče priključiti k stanovanju št. 1. Predlagatelj in udeleženka B. B. se zato neutemeljeno zavzemata, da se navedeni del priključi k posameznemu delu št. 1 oziroma podredno k posameznemu delu št. 2. Navajata, da je bila sporna soba predmet kupoprodajne pogodbe, česar v postopku pred sodiščem prve stopnje nista zatrjevala, iz pogodb za posamezni del št. 1 in posamezni del št. 2 pa tudi dejansko ne izhaja, da naj bi navedena soba v izmeri 8,8 m2 predstavljala del enega ali drugega stanovanja.

12. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje v že prej navedenem obsegu pritožbama ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo v opisanem delu vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL. V preostalem delu je pritožbi iz navedenih razlogov zavrnilo (glede točk II.c in II.d ter posledično glede IV. in V. točke izreka) in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v tem delu namreč sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL.