Jedro

Zaključek sodišča prve stopnje, da se družinska pokojnina kot periodični dohodek šteje v lastni dohodek družine, ni pravilen. Dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev, so taksativno določeni v 12. členu ZUPJS. Pri razlagi in uporabi te določbe treba upoštevati tudi njeno vključenost ter povezanost z drugimi sestavinami celotnega pravnega sistema in hkrati z namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.

Izrek

I.Pritožbi tožeče in tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da na novo glasi:

"I. Odločba tožene stranke št. ... z dne 29. 5. 2023 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 7. 2. 2023 se odpravita.

II.Zavrne se tožbeni zahtevek, da se toženi stranki naloži izdaja nove odločbe s spremenjenim končnim datumom, do katerega so tožeča stranka in oba otroka upravičeni do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, pravice do plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje, pravice do polnega kritja zdravstvenih storitev, in da je tožena stranka dolžna novi akt izdati v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 201,59 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

II.V ostalem delu se pritožbi tožeče in tožene stranke zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v 2. točki izreka odpravilo dokončno odločbo toženke št. ... z dne 29. 5. 2023 (I. točka izreka) ter v drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku izreka odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 7. 2. 2023 (II. točka izreka). Razsodilo je, da se zavrne tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba toženke št. ... z dne 29. 5. 2023 v 3., 4., 5. in 6. točki izreka, da se toženki naloži izdaja nove odločbe s spremenjenim končnim datumom, do katerega so tožnica in oba otroka upravičeni do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, pravice do plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje, pravice do polnega kritja zdravstvenih storitev, in da je toženka dolžna novi akt izdati v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe (III. točka izreka). Odločilo je, da je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 284,98 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2.Zoper odločitev sodišča prve stopnje sta pritožbo vložiti obe stranki socialnega spora.

3.Tožnica vlaga pritožbo zoper I., II. in III. točko izreka sodbe. Navaja, da je sodišče s sodbo odpravilo odločitev toženke, da se odpravi odločba CSD z dne 7. 2. 2023, kar pomeni, da ostaja v veljavi. Hkrati je odločilo, da se vseeno odpravi odločba CSD z dne 7. 2. 2023 v drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku in torej ostane v veljavi le prvi odstavek, kjer je CSD odločil, da se odločba CSD z dne 29. 12. 2020 razveljavi. Če se odločba CSD z dne 29. 12. 2020 razveljavi, to pomeni, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči, do varstvenega dodatka, do plačila prispevkov iz obveznega zavarovanja in niti do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Takšen izrek je v nasprotju z obrazložitvijo, kjer sodišče ugotavlja, da je tožnica upravičena do varstvenega dodatka v znesku 233,27 EUR. Sodišče svojo odločitev glede denarne socialne pomoči utemeljuje na določilu 148. člena DZ in pravi, da ta člen omogoča staršem, da posežejo po premoženju otrok. To ne drži. Ta člen določa, da sme tožnica pokojnino svojih otrok porabljati za njuno preživljanje. Nujne potrebe družinske skupnosti niso osebne potrebe tožnice. Iz pokojnin otrok plača vse stroške bivanja, prevozov, hrano, pripomočke za osebno higieno, čistila in kozmetiko, zdravila brez recepta zase, svojo obleko in obutev, kar ni nujna potreba življenjske skupnosti. Otroka prejemata vsak po 409,78 EUR in kot najstnika porabita veliko več od tega zneska. Vlagateljica je brezposelna in nezaposljiva iz zdravstvenih razlogov. ZSVarPre v 6. členu določa, da je vsakdo dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov in vlagateljica tega brez svoje krivde ne zmore ne z delom, ne s pravicami iz dela ali zavarovanja, ne z dohodki iz premoženja in tudi ne obstoji nihče, ki bi jo bil dolžan preživljati. Še najmanj sta to mladoletna in šoloobvezna sinova. Enako je s pravico do kritja polnih zdravstvenih storitev, saj sta sinova deležna zdravstvenega zavarovanja po njej. Sodišče se sklicuje na načelo družinske solidarnosti, po katerem naj bi otroka preživljala mater in spregleda, da ni dovolj niti za njiju. Gre za denar, ki ga po pokojnem očetu dobivata za lastno preživljanje otroka in ima prejemek vse lastnosti preživnine, ki pa se ne všteva v dohodek družine, saj bi to bilo v neskladju s 53. in 56. členom Ustave. Določba 54. člena Ustave varuje starševstvo in vlagateljici kot staršu nalaga vzdrževanje otrok. V 53. členu Ustave je državi naloženo, da varuje materinstvo in za to zagotavlja ustrezne pogoje, nadalje 56. člen Ustave zagotavlja otrokom posebno skrb in varstvo, pri čemer so otrokove koristi tudi glavno vodilo Konvencije o otrokovih pravicah. Nič od navedenega ni upoštevano v obravnavani zadevi. Otrokoma sodišče ni hotelo postaviti kolizijskega skrbnika, čeprav gre za poseg v njuno premoženje. Odločitev, da naj se mati polašča premoženja otrok, pomeni poseg v pravico otrok do premoženja, do zdravega razvoja in do varstva lastnih pravic. Predlaga, da se izpodbijana odločitev sodišča razveljavi in se odloči o njenih pravicah iz naslova socialno varstvenih prejemkov.

4.Toženka vlaga pritožbo zoper stroškovni del odločitve (IV. točka izreka sodbe), zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da pravilno odmeri stroške postopka oziroma zadevo zaradi odmere vrne v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče tožnici priznalo 375 točk za pritožbo, vendar tožnica pritožbe ni vložila, pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo, izdano v predhodnem postopku, je vložila samo toženka in z njo tudi uspela, zato je bila zadeva vrnjena v ponoven postopek. Odločitev o stroških je napačna tudi glede ugotovitve uspeha v sporu. Tožnica ni zahtevala odprave odločbe v 2. točki izreka dokončne odločbe toženke niti delne odprave prvostopenjske odločbe CSD. V tožbi je res postavila tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe toženke v 2. do 6. točki, vendar je svoj tožbeni zahtevek na naroku za glavno obravnavo modificirala na način, da je zahtevala odpravo le 3. do 6. točke. Odločitev sodišča glede uspeha je napačna, saj izhaja iz ugotovitve, ki nima podlage v postavljenem zahtevku. Ugotovljeno je, da je bila izpodbijana odločba po vsebini pravilna, vsi dohodki in osebe so bili pravilno upoštevani pri odločanju, prav tako je bilo pravilno obdobje, za katero je bilo odločeno o pravici, kar je tožena stranka zatrjevala ves čas, tožnica pa je temu nasprotovala. Tožnica naj sama nosi svoje stroške postopka.

5.Toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrne kot neutemeljeno.

6.Pritožbi tožnice in toženke sta delno utemeljeni.

7.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava.

8.Tožnici in njenima mld. otrokoma je Center za socialno delo (CSD) z odločbo z dne 29. 12. 2020 za obdobje od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021 priznal denarno socialno pomoč v višini 876,75 EUR mesečno, tožnici varstveni dodatek v višini 233,27 EUR mesečno, tožnici in mld. otrokoma pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in tožničinima otrokoma pravico do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Odločeno je bilo še, da tožnica do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ni upravičena.

9.Toženka je z odločbo z dne 16. 12. 2021 v zvezi z odločbo CSD z dne 28. 4. 2021 po uradni dolžnosti ugotovila, da je pri tožnici prišlo do spremembe vrste periodičnih dohodkov in odločila, da tožnica z dnem 1. 4. 2021 do pravic iz javnih sredstev ni upravičena in jih mora vrniti. Sodišče prve stopnje je s sodbo VI Ps 235/2022 z dne 7. 11. 2022 odpravilo odločbi z dne 16. 12. 2021 in 28. 4. 2021 ter zadevo vrnilo toženki v nov postopek. Presodilo je, da denarno nakazilo, ki sta ga s strani Zdravniške zbornice dežele Štajerske prejela tožničina otroka, ne predstavlja prihranka, niti ga ni mogoče upoštevati kot občasni dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do javnih sredstev.

10.V ponovljenem upravnem postopku, ki je predmet tega socialnega spora, je CSD z odločbo z dne 7. 2. 2023, razveljavil odločbo z dne 29. 12. 2020 z dnem 1. 4. 2021 in odločil, da tožnica oz. družina ni upravičena do denarne socialne pomoči, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in ne do pravice do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev, tožnica je upravičena le do varstvenega dodatka v znesku 103,26 EUR mesečno od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021. Toženka je z dokončno odločbo z dne 29. 5. 2023 odločila, da je pritožba tožnice utemeljena (1. točka izreka), da se odločba CSD z dne 7. 2. 2023 odpravi (2. točka izreka), da so tožnica in njena otroka upravičeni do denarne socialne pomoči v višini 57,18 EUR mesečno od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021 (3. točka izreka), da je tožnica upravičena do varstvenega dodatka v višini 233,27 EUR mesečno od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021 (4. točka izreka), da so tožnica in njuna otroka upravičeni do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021 (5. točka izreka), in da sta tožničina otroka upravičena do pravice do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021 (6. točka izreka). Hkrati je bilo odločeno, da tožnica do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ni upravičena (7. točka izreka). Izpodbijani odločbi sta izdani z upoštevanjem prvega odstavka 46. člena ZSVarPre in 42.a člena ZUPJS in podatka, da je v dohodku tožničine družine prišlo do spremembe, ker sta tožničina mld. otroka začela prejemati družinsko pokojnino po pokojnem očetu.

11.Pritožbeno sodišče je v tej zadevi že odločalo in s sklepom Psp 65/2024 z dne 19. 6. 2024 sodbo sodišča prve stopnje VI Ps 540/2023 z dne 13. 12. 2023 razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Presodilo je, da sodišče prve stopnje z odpravo odločb in vrnitvijo zadeve v ponovno upravno odločanje, ni pravilno uporabilo določbe prvega odstavka 82. člena ZDSS‑1.

12.V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje odločilo tako kot to izhaja iz 1. točke obrazložitve te sodbe.

O pritožbi tožnice:

13.V skladu z 42.a členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), mora center za socialno delo ves čas trajanja pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti spremljati, ali so nastopile spremembe iz drugega oziroma tretjega odstavka prejšnjega člena, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice, ker upravičenec do pravice iz javnih sredstev ni več upravičen ali je upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje, in začeti postopek po uradni dolžnosti. Prvi odstavek 46. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) določa, da lahko pristojni organ v roku treh let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne socialne pomoči po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči tudi, če upravičenec po izdaji odločbe prejme lastni dohodek za isto obdobje, kot mu je bila denarna socialna pomoč dodeljena.

14.Sporno je, ali se družinska pokojnina mld. otrok upošteva kot lastni dohodek družine in posledično pomeni spremembo lastnega dohodka družine, ki vpliva na že izdano odločbo o priznanju pravic iz javnih sredstev.

15.ZSVarPre v 2. členu določa, da je denarna socialna pomoč, poleg varstvenega dodatka, socialno varstveni prejemek namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo imeti vpliva. Z denarno socialno pomočjo se upravičencu za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje (prvi odstavek 4. člena ZSVarPre).

16.Pri presoji upravičenosti do denarne socialne pomoči se upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (tj. ZUPJS), njihov dohodek in premoženje, razen načina in obdobja upoštevanja dohodka in premoženja, glede katerih se uporablja ZSVarPre (prvi odstavek 11. člena ZSVarPre). Sodišče prve stopnje je mld. otroka pri presoji upravičenosti do denarne socialne pomoči pravilno upoštevalo kot družinska člana tožnice (2. točka prvega odstavka 10. člena ZUPJS) in utemeljeno ni sledilo predlogu tožnice, da se mld. otrokoma postavi kolizijski skrbnik, saj njihove koristi v tem sporu niso v navzkrižju.

17.Po tretjem odstavku 30. člena ZSVarPre se višina denarne socialne pomoči za družino določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravičencem oziroma družinskim članom, in lastnim dohodkom družine, ugotovljenim na način, ki ga določa ZSVarPre.

18.Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.

18.Otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje, morajo starši preživljati tudi po polnoletnosti, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti (183. člen DZ). Enaki pogoji na strani upravičenca so določeni tudi pri družinski pokojnini otrok. Otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti (prvi odstavek 57. člena ZPIZ-2). Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v sodbi Psp 1/2025 z dne 12. 2. 2025

je le preživnina izrecno izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (14. člen ZSVarPre), medtem ko pri družinski pokojnini, čeprav deli enako usodo kot preživnina (namenjena je otrokom) temu ni tako. Ne glede na to, da je družinska pokojnina priznana na podlagi določb ZPIZ-2, preživnina pa po določbah DZ, je treba upoštevati, da gre v okoliščinah konkretnega primera z vidika upravičenca, za enakovrstni dajatvi,

ki jih upravičenec prejema periodično (vsak mesec).

19.Družinska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrle upokojenke ali upokojenca ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon (12. točka 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2). Po presoji pritožbenega sodišča zaključek sodišča prve stopnje, da se družinska pokojnina kot periodični dohodek šteje v lastni dohodek družine, ni pravilen.

20.Dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev, so taksativno določeni v 12. členu ZUPJS. Po presoji pritožbenega sodišča je pri razlagi in uporabi te določbe treba upoštevati tudi njeno vključenost ter povezanost z drugimi sestavinami celotnega pravnega sistema in hkrati z namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.

21.V 14. členu ZSVarPre je določeno, da se od lastnega dohodka odšteje v obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre (tj. obdobje treh mesecev pred mesecem vložitve vloge) in za to obdobje izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora. Razlogovanje toženke in sodišča prve stopnje, da je družinsko pokojnino treba upoštevati pri presoji materialnega položaja, pomeni, da določba, ki iz lastnega dohodka izključuje preživnino, ni več relevantna, le zaradi spremembe na strani zavezanca za plačilo preživnine. V tem primeru otrok po umrlem staršu začne prejemati družinsko pokojnino

in se lastni dohodek družine posledično poveča.

22.Državni organi morajo pri izvajanju svojih pristojnosti zakone razlagati ustavnoskladno.

Pri tem morajo vselej upoštevati ustavna načela, zlasti temeljna ustavna načela.

Takšno je tudi načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), iz katerega ne izhaja le zahteva po formalnem, ampak tudi zahteva po vsebinsko enakem obravnavanju.

23.Po presoji pritožbenega sodišča se ustavnoskladna razlaga ponuja ob umestitvi določbe 14. člena ZSVarPre v širši okvir razumevanja temeljnih značilnosti pravic otrok. Že Ustavno sodišče RS je pri presoji, ali se v lastni dohodek družine všteva preživnina otrok (odločba št. U-I-116/03-22 z dne 9. 2. 2006)

poudarilo, da je prvi odstavek 56. člena Ustave, ki določa, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb, treba razlagati v povezavi z načelom največje koristi otroka (prvi odstavek 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah). Otrokova korist mora biti temeljno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, ki jih vodijo državne ali zasebne ustanove, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa.

24.Ustavnoskladna razlaga določbe 14. člena ZSVarPre mora biti zato takšna, da daje zakonu širšo vsebino s katero se varuje koristi otroka in je to določbo treba tolmačiti na način, da se njena uporaba razteza tudi na družinsko pokojnino namenjeno otrokom in ne samo na preživnino (t. i. sistemska razlaga).

25.Pritrditi je posledično treba tožnici, da ima družinska pokojnina otrok lastnost preživnine, ki se po 14. členu ZSVarPre ne všteva v lastni dohodek družine. To pomeni, da je v takšnih primerih družinska pokojnina izključena iz ugotavljanja materialnega položaja družine.

26.Takšne presoje ne omaje niti splošna navedba pokojnine kot periodičnega dohodka v 21. členu ZSVarPre,

niti splošna navedba pokojnine pri opredelitvi spremembe vrste periodičnih dohodkov v 8. točki 3. člena ZSVarPre, saj se zaradi spoštovanja ustavnih pravic kot navedeno, konkretno družinska pokojnina otrok ne more upoštevati v lastni dohodek. Navsezadnje je tudi preživnina, ki je izrecno izključena iz lastnega dohodka družine, periodični dohodek, saj jo upravičenec prejema v enakih časovnih obdobjih. S pomočjo vsebine načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) je s takšno interpretacijo ustavna skladnost zavarovana v največji meri.

27.Presoja spoštovanja določb Ustave (tudi 14. člena) je vselej pravna presoja, ki jo mora opraviti sodišče. Ustavnoskladna razlaga v tem primeru terja, da je treba družinsko pokojnino tako kot že preživnino, na pravno enakovreden način pri priznanju pravic iz javnih sredstev, izključiti iz lastnega dohodka družine.

Družinsko pokojnino je zato treba razumeti širše in jo umestiti v določbo 14. člena ZSVarPre ter ne v 4. točko drugega odstavka 12. člena ZUPJS.

28.Po presoji pritožbenega sodišča je toženka z izdajo izpodbijanih odločb nezakonito posegla v že izdano odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči in za to ni imela podlage v določbi 46. člena ZSVarPre in 42.a člena ZUPJS. Mld. otroka tožnice sta sicer v spornem obdobju prejela družinsko pokojnino, vendar pa ta po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja lastnega dohodka. To pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za postopanje po navedenih določbah, saj tožnica ni prejela lastnega dohodka, ki bi se upošteval pri dodeljevanju denarne socialne pomoči in bi pomenil razlog za spremembo že priznane denarne socialne pomoči.

29.Sodišče prve stopnje pa je utemeljeno zavrnilo zahtevek za izdajo nove odločbe s spremenjenim končnim datumom do katerega so tožnica in njena družina upravičeni do pravic iz javnih sredstev. V presoji upravnega postopka je bila pravilnost odločbe CSD z dne 29. 12. 2020, ki zajema obdobje upravičenosti do 30. 6. 2021. Toženka je po uradni dolžnosti izdala izpodbijani odločbi s katerima je ugotovila, da so nastopile okoliščine, ki naj bi vplivale na upravičenost do pravic iz javnih sredstev. Upravičenost do pravice iz javnih sredstev se je zato presojalo le v obdobju zajetem v odločbi z dne 29. 12. 2020. V postopku v katerem se odloča po določbah 46. člena ZSVarPre in 42. člena ZUPJS se ne more podaljšati obdobja prejemanja pravic iz javnih sredstev. Enako je s presojo pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki tožnici z odločbo CSD z dne 29. 12. 2020 ni priznana.

30.Sodišče prve stopnje je dokončno odločbo toženke z dne 29. 5. 2023 odpravilo v 2. točki izreka (s katero je bila odpravljena odločba CSD z 7. 2. 2023) in pustilo v veljavi prvostopenjsko odločbo CSD z dne 7. 2. 2023 v delu v katerem je CSD razveljavil odločbo z dne 29. 12. 2020 z dnem 1. 4. 2021. Pritožbeno sodišče je zaradi napačne materialnopravne presoje upravnega organa odpravilo obe izpodbijani odločbi toženke.

31.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I., II. in III. točko izreka) v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP spremenilo in odločbi toženke odpravilo (82. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1).

32.Ker je pritožbeno sodišče glede preostalih pritožbenih navedb ugotovilo, da te niso utemeljene, je v preostalem delu (glede zahteve za izdajo nove odločbe) pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

33.Takšna odločitev pomeni, da ostane v veljavi pravnomočna odločba CSD z dne 29. 12. 2020 in je tožnica upravičena do pravic iz javnih sredstev na podlagi te odločbe (kot je to navedeno v 8. točki obrazložitve sodbe).

O pritožbi toženke:

34.V pritožbi toženka utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v zvezi z odločitvijo o stroških postopka tožnici napačno priznalo 375 točk za sestavo pritožbe. Tožnica pritožbe do izdaje izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje niti ni vložila, temveč jo je v predhodnem postopku vložila le toženka, in zato tožnici ta strošek ni mogel nastati.

35.Po zmanjšanju stroškov postopka za stroške pritožbe v višini 375 točk ter ob upoštevanju neizpodbijanih preostalih stroškov postopka, se tožnici priznajo stroški v višini 900 točk

(ena točka je 0,60 EUR), materialni stroški (2 %) in DDV (22 %), kar znaša 671,98 EUR.

36.Ker se tožnica (ki je v pritožbenem postopku uspela z odpravo izpodbijanih odločb) zoper odločitev o stroških postopka ni pritožila, je pritožbeno sodišče upoštevalo uspeh tožnice v postopku, kot ga je ocenilo sodišče prve stopnje.

Pritožbene navedbe toženke, ki se nanašajo na odločitev o uspehu tožnice zato niso utemeljene (154. člen ZPP). Z upoštevanjem uspeha tožnice v postopku pred sodiščem prve stopnje (30 %), je tožnica upravičena do 201,59 EUR stroškov postopka.

37.Pritožbeno sodišče je zato pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani odločitvi o stroških postopka spremenilo tako, da je toženka dolžna tožnici povrniti 201,59 EUR stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Zavod RS za zaposlovanje je za tožnico izdal odločbo o nezaposljivosti.

2Tudi ta sodba se nanaša na tožnico.

3Da sta preživnina in družinska pokojnina namenjeni preživljanju otroka in sta pojmovani kot enakovrstni dajatvi, izhaja tudi iz določbe 184. člena DZ. Ta določa, da se v primeru izrečenega ukrepa (ko je odvzeta ali omejena starševska skrb) preživnina in družinska pokojnina nakazujeta na poseben otrokov račun, ki ga v ta namen odpre otrokov skrbnik.

4Če so izpolnjeni tudi pogoji na strani umrlega zavarovanca.

5Zakonsko besedilo se mora razlagati ustavnoskladno, ker je ustava hierarhično nadrejena zakonu.

6Sovdat Jadranka et al., Razlagalni pomen pravnih načel, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2020, str. 43.

7Ustavno sodišče RS je presojalo ustavnost Zakona o socialnem varstvu (ZSV), ki je to področje urejal pred ZSVarPre. Pri tem je razveljavilo določbo 27. člena ZSV, kolikor se na njegovi podlagi v lastni dohodek družine všteva preživnina otrok.

8Cilj sistemske razlage je dognati smisel in namen neke določbe v kontekstu besedila kot celote.

9Periodični dohodki po tem zakonu so plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih.

10Tj. tako kot preživnino, do višine izvršljivega pravnega naslova.

11To so drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino (tj. Zakon o dohodnini - ZDoh-2), ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine. Tako preživnina (po 29. členu ZDoh-2) kot družinska pokojnina (po 23. členu ZDoh-2) sta dohodka, ki sta oproščena plačila dohodnine.

12Sodišče prve stopnje je kot potrebne priznalo stroške v višini 1275 točk in jih skupaj z 22 % DDV in materialnimi stroški odmerilo v višini 949,95 EUR.

13Slednje ne predstavlja odstopa od sedanje prakse pritožbenega sodišča o priznanju stroškov postopka v primeru odprave izpodbijanih upravnih odločb (npr. Psp 29/2024).