Jedro

Dedno pravico in tako tudi pravico do nujnega deleža z zahtevo po zmanjšanju oporočnih razpolaganj zaradi prikrajšanja le-tega, je mogoče uveljavljati tudi še v pritožbenem postopku do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, čemur sledi tudi ustaljena sodna praksa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po opravljeni zapuščinski obravnavi 1. 2. 2022 izdalo sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo, da zapuščina po pokojnem A. A. obsega 4/6 nepremičnin katastrska občina ..., parceli 128 in 135/2 v vrednosti približno 80.706,00 EUR, nepremičnini katastrska občina ... okolica parceli 1105 in 1108/2 v vrednosti približno 3.367,00 EUR, denarna sredstva na transakcijskem računu zapustnika pri Nova KBM d.d, 55,32 EUR in neizplačane pokojninske prejemke pri ZPIZ Ljubljana v skupnem znesku 590,92 EUR. Ugotovilo je, da po zakonu pridejo v poštev kot dediči I. dednega reda zapustnikova zunajzakonska partnerka B. B. ter zapustnikova sinova C. C. in D. D. vsak do 1/3 zapuščine, da je zapustnik dne 2. 3. 2017 napravil pisno oporoko pri odvetnici E. E. iz ..., da so vsi dediči priznali veljavnost oporoke, da je zapustnikova zunajzakonska partnerka svoj oporočni dedni delež odstopila dediču C. C., da sta se zapustnikova sinova priglasila k dedovanju po oporoki in sprejela vsak svoj oporočni delež (I. točka izreka). Za dediča po oporoki je razglasilo zapustnikova sinova vsakega v obsegu, kot izhaja iz oporoke in dedne izjave zapustnikove zunajzakonske partnerke (II. točka izreka). Po pravnomočnosti sklepa je odredilo ustrezne vpise v zemljiški knjigi ter upravičenost za dvig denarnih sredstev na transakcijskem računu zapustnika in realizacijo terjatve do ZPIZ dediču C. C. 2. Zoper sklep o dedovanju se dedič (pritožnik) D. D. po pooblaščencu pravočasno pritožuje. V pritožbi uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Navaja, da na zapuščinski obravnavi ni bil slišan in posledično njegove navedbe s strani sodišča sploh niso bile obravnavane, čeprav je navajal razloge, zaradi katerih se z načinom dedovanja ne strinja. Tega sodišče v zapisnik ni zabeležilo in se do tega ni opredeljevalo. Ni se strinjal z velikostjo dednih deležev, glede vrednosti zapuščine sploh ni bil vprašan, omenjal je, da mora dedovati tudi stanovanjsko hišo, torej nepremičnino, ki jo je dedoval C. C., iz razloga dednega deleža, kot tudi vlaganj v nepremičnino. Sodišče se do njegovih predlogov oziroma navedb ni opredelilo niti v obrazložitvi sklepa o dedovanju niti v sklepu niso omenjene. S tem, ko sodišče njegovih navedb ni vzelo v obravnavo, je zagrešilo številne kršitve. Izpostavlja, da je pritožnik pravni laik in ne razume razlike med zakonitim in oporočnim dedovanjem ter posledično vseh upravičenj in zahtevkov, ki sledijo iz oporočnega dedovanja. Na svoje pravice ni bil opozorjen, slednje je razvidno tudi iz zapisnika iz zapuščinske obravnave z dne 1. 2. 2022. Navaja, da ga je oporoka presenetila, da je bil z njo prvič seznanjen na zapuščinski obravnavi, da je bil presenečen, da po pokojnem očetu stanovanjske hiše ne bo dedoval, čeprav je bilo v družini vedno rečeno, da jo bo in je v preteklosti vanjo izvedel visoka vlaganja. Na zapuščinskem naroku je izpostavil, da je presenečen, da ne deduje hiše, da bi rad dedoval hišo, da je vanjo ogromno vlagal, da želi dedovati, da deduje premalo in podobno. Sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo 12. člena ZPP, kot tudi ne 165. člena Zakona o dedovanju (ZD). V pritožbi nato uveljavlja pravico do nujnega deleža. Pojasnjuje, kaj nujni delež pomeni ter kako se le-ta ugotavlja ter navaja, da bi v konkretnem primeru glede na vrednost zapuščine, kot jo je ocenilo sodišče, znašal polovico zakonitega deleža, kar predstavlja 14.119,87 EUR. Po izpodbijanem sklepu je podedoval premoženje bistveno manjše vrednosti, le v višini 3.367,00 EUR in je zato upravičen še dodatno do razlike v vrednosti 10.752,87 EUR. Zahteva zmanjšanje oporočnih vlaganj (op. očitno prav razpolaganj), ker je prikrajšan njegov nujni delež. Pojasnjuje, da zmanjšanje zahteva v pritožbi, v kolikor pa bi bil na materialne in procesne pravice opozorjen že na zapuščinskem naroku, pa bi slednje zahteval že na naroku samem. Ocenjuje, da je vrednost deleža zapustnika pri nepremičninah k.o. B. parcel 128 in 135/2 višja od 80.706,00 EUR, gre namreč za arhivsko vrednost po GURS na dan 31. 3. 2020, nepremičnine pa so sedaj zrasle za vsaj 30 % in predlaga izvedenca cenilca gradbene stroke. Izpostavlja prvi odstavek 170. člena ZD, drugi odstavek 165. člena ZD, drugi odstavek 207. člena ter očita, da jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Poudarja, da po sodni praksi zapuščinski postopek terja od sodišča večjo aktivnost, kot to velja za druge postopke, zato bi sodišče moralo vzpodbuditi dediče k navedbi vseh tistih okoliščin, ki morajo biti razjasnjene, ne pa, da njihovih navedb sploh ne upošteva, se do njih ne opredeli, moralo bi jih poučiti o pravicah in zahtevkih, torej tako materialnem kot tudi procesnem pravu, česar pa ni storilo, želje in pobude pritožnika pa je ignoriralo. Ker predlogov pritožnika ter presoje sodišča o tem, ali so utemeljeni ali ne ni v zapisniku, pa tudi ne v obrazložitvi sklepa, je s tem onemogočena naknadna presoja razlogov sodišča za zavrnitev oziroma ignoriranje predlogov pritožnika. S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sklepa ne da preizkusiti. Ker sodišče ni obravnavalo navedb dediča, je posledično prišlo tudi do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Poudarja, da je bil na zapuščinski obravnavi prisoten brez pooblaščenca, ki bi primerno zastopal njegove interese, sam pa je prava neuka stranka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da je po ustaljeni sodni praksi pravico do nujnega deleža mogoče prvič uveljavljati tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju (sklep VSL I Cp 833/2017) in ob tem izpostavlja določbo 220. člena ZD in tretji odstavek 205. člena ZD ter da se določba prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD o nedovoljenosti navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v zapuščinskem postopku ne upošteva (sklep VSL II Cp 1803/2008). Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo dedič C. C. po pooblaščenki obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam dediča ter navaja, da je izpodbijani sklep o dedovanju pravilen in zakonit, da na zapuščinski obravnavi pritožnik pravice do nujnega deleža ni uveljavljal oziroma ni zatrjeval, da je prikrajšan pri nujnem deležu, zato tudi sodišče ni ugotavljalo obračunske vrednosti zapuščine po 28. členu ZD. Poudarja, da je pravica do uveljavljanja nujnega deleža v dispoziciji dediča (40. člen ZD) ter da dedič s tem, ko šele v pritožbi uveljavlja nujni delež, spreminja svojo dedno izjavo, ki pa je po določbi 138. člena ZD nepreklicna. Navaja, da iz zapisnika o obravnavi z dne 1. 2. 2022, ki je javna listina in ga je pritožnik tudi podpisal, kakor tudi iz izpodbijanega sklepa in tudi iz pritožbe jasno izhaja, da je pritožnik na zapuščinski obravnavi podal dedno izjavo, da priznava veljavnost oporoke z dne 1. 2. 2022 in da sprejema svoj oporočni dedni delež. Dedič C. C. tudi odločno zanika pritožbene trditve, da je pritožnik na zapuščinski obravnavi izpostavljal, da želi dedovati, da je dedoval premalo, da je oporekal s strani sodediča v ugotovljeni vrednosti čiste zapuščine, ker to ni res. Če bi bile te navedbe točne, bi bila vsa ta pravna relevantna dejstva in okoliščine zapisane v zapisniku. Dedno izjavo je podal dedič ustno na zapisnik, zato si pritožnik tudi napačno tolmači določbo 207. člena ZD. V pritožbi izpostavljena primera iz sodne prakse z obravnavano zadevo nista primerljiva. Pritožnikov zahtevek za povračilo stroškov pritožbenega postopka je glede na določbo prvega odstavka 174. člena ZD neutemeljen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o dedovanju, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po dne 1. 2. 2022 opravljeni zapuščinski obravnavi, ki so se je, kot izhaja iz zapisnika1, udeležili zapustnikovi dediči in sicer oba sinova C. C. in D. D. ter zapustnikova zunajzakonska partnerka B. B. 6. Pritožbeno ni sporno, da je bila na zapuščinski obravnavi razglašena zapustnikova oporoka, da so dediči veljavnost oporoke priznali, da sta se zapustnikova sinova priglasila k dedovanju po oporoki in sprejela vsak svoj oporočni delež, zapustnikova zunajzakonska partnerka pa je premoženje, ki ji ga je z oporoko naklonil zapustnik, prepustila dediču C. C. 7. Pritožnik v pritožbi uveljavlja prikrajšanje nujnega deleža. 8. Pravica do nujnega deleža je po določbi 27. člena Zakona o dedovanju (ZD) zakonita dedna pravica. Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek. Pritrditi je pritožbi, da je glede na določbo 220. člena ZD, po kateri pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi, in glede na določbo tretjega odstavka 205. člena ZD, po kateri lahko stranke do konca postopka podajo pri sodišču izjavo, ali sprejemajo dediščino ali se jo odpovedujejo, dedno pravico in tako tudi pravico do nujnega deleža z zahtevo po zmanjšanju oporočnih razpolaganj zaradi prikrajšanja le-tega mogoče uveljavljati tudi še v pritožbenem postopku do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, čemur sledi tudi ustaljena sodna praksa2. 9. Izjava o uveljavljanju nujnega deleža je v dispoziciji dediča kot udeleženca zapuščinskega postopka. O nujnem deležu in s tem tudi o zmanjšanju oporočnih razpolaganj lahko sodišče odloča le na izrecno zahtevo nujnega dediča in ne po uradni dolžnosti. Nujni delež in s tem tudi zmanjšanje oporočnih razpolaganj mora zato v zapuščinskem postopku dedič uveljavljati (40. člen ZD).

10. V pritožbenem postopku ni sporno, da pritožnik nujnega deleža pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal, saj to trdi sam v pritožbi, prav tako pa to navaja tudi drugi dedič v odgovoru na pritožbo. Dedna izjava po določbi 208. člena ZD je izjava (zakonitega, oporočnega ali nujnega) dediča, da sprejema dediščino ali da se ji odpove. Ker gre za dedno izjavo, ki mora biti izrecna,3 izjava pritožnika na naroku, da priznava oporoko in sprejema svoj oporočni delež, ne pomeni, da se je dedič nujnemu deležu odpovedal, prav tako pa takšna izrecna izjava ne izhaja iz nedoločnega zapisa, da dediči drug do drugega iz naslova dedovanja po zapustniku nimajo drugih zahtevkov, razen tistih, ki izhajajo iz oporoke. Zato tudi ni slediti navedbam v odgovoru na pritožbo, da dedič v pritožbi z uveljavljanjem nujnega deleža spreminja dedno izjavo, ki se nanaša le na priznanje oporoke in sprejem oporočnega deleža. 11. Ob zgoraj ugotovljenem je bilo zato že iz tega razloga potrebno pritožbi ugoditi in sklep o dedovanju razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek sodišču prve stopnje.

12. Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno razpisati zapuščinsko obravnavo in skladno z določili ZD obravnavati po pritožniku uveljavljeno prikrajšanje nujnega deleža. Pritožbenemu sodišču se zato tudi ni potrebno podrobneje opredeljevati do ostalih pritožbenih navedb.

13. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da gre glede na dejstvo, da pritožnik nujni delež oziroma njegovo prikrajšanje uveljavlja šele v pritožbi, za cel sklop dejanskih in pravnih vprašanj, ki pred sodiščem prve stopnje niso bila obravnavana. Zato sodišče druge stopnje samo ne more ugotavljati celotnega sklopa manjkajočih dejstev in prvič podati zaključkov pravne narave, temveč lahko to po naravi stvari in glede na konkretne okoliščine primera v okviru novega postopka stori le sodišče prve stopnje, s čimer tako tudi ne bo poseženo v pravico dedičev do pritožbe.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Primerjaj: zapisnik z dne 1. 2. 2022 na list. št. 30 v spisu. 2 Primerjaj npr. sklepi VSL I Cp 833/2017, I Cp 4768/2008, II Cp 773/2010, I Cp 2919/2012, II Cp 3790/2009, II Cp 289/2019 , I Cp 1815/2022 ,VSC Cp 14/2022. 3 Primerjaj sklep VS RS II Ips 377/2003.