Jedro

O spremembi zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo se odloča glede na stanje ob zaključku glavne obravnave.

Predpostavlja se, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o dodelitvi mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka v teh postopkih. Sodišče tako ponovno ne ugotavlja, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za varstvo in vzgojo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa se ugotavlja, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otroka.

Okoliščina, da so se od odločitve glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo materi povečali stiki očeta z otrokoma, s katero je predlagatelj utemeljeval predlog za spremembo odločitve glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, ni takšne narave oziroma ne predstavlja spremenjene okoliščine glede na okoliščine, ki jih je sodišče ugotovilo v predhodnem postopku, in ki bi od sodišča terjale poseg v pravnomočno sodbo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in kar pritožbeno ni sporno, oče nasproti materi ni bistveno spremenil načina komuniciranja kot tistega dejavnika, ki je bil eden glavnih ovir za odločitev o skupnem varstvu in vzgoji. Tudi predlog CSD, da bi s skupnim starševstvom odpadle težave glede preživnine, kjer imata stranki največ težav, ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine. Pa tudi sicer gre bolj za predvidevanje CSD, brez utemeljene strokovne podlage.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagatelj je dolžan nasprotni udeleženki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 238,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za spremembo ureditve varstva in vzgoje, stikov ter preživnine za A. A., rojenega ... 2007, in mladoletnega B. A., rojenega ... 2011, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju IV P 640/2018 z dne 20. 5. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1535/2021 z dne 26. 1. 2019.

2.Zoper sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje predlagatelj. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sklep spremeni, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Opozarja, da je sodišče v celoti prezrlo strokovno mnenje CSD X. (CSD), iz katerega izhaja, da je dodelitev v skupno vzgojo in varstvo obema staršema smiselna in otrokoma v korist. Mnenje je CSD podal izključno zaradi interesa otrok ter zmanjšanja konfliktnega odnosa med staršema. Strokovna delavka CSD C. C. je predlagala, da naj nasprotna udeleženka razmisli o skupnem starševstvu, saj naj bi bilo to glede na trenutno stanje najbolj primerno. S tem odpadejo težave glede preživnine, kjer imata stranki največ težav, otroka pa ste že sedaj približno polovico časa pri obeh starših. Izvedenec klinične psihologije mag. D. D. je dopustil možnost skupnega starševstva. Če bo s strani sodišča ugotovljeno, da je takšna dodelitev v korist mladoletnih otrok, nasprotna udeleženka dodelitvi otrok v skupno starševstvo ne oporeka.

Pritožba v nadaljevanju obširno citira novejšo sodno prakso in pravno teorijo, ki stoji na stališču, da je skupno starševstvo pravilo, ker je to v največjo korist otroka. Ker je sodišče v nasprotju z enotno in ustaljeno sodno prakso ter pravno teorijo predlog predlagatelja za dodelitev otrok v skupno varstvo in vzgojo zavrnilo, je zmotno uporabilo materialno pravo (138. člen Družinskega zakonika, DZ).

Poudarja, da je v postopku predlagal predodelitev otrok v skupno varstvo in vzgojo in ne spremembe preživnine za otroka. Drugače kot v času odločanja v zadevi IV P 640/2018 otroka sedaj več časa preživita pri njem. Opozarja, da sprememba preživnine predstavlja zgolj nujno posledico predodelitve otrok. Na podlagi predodelitve otrok namreč pride do spremembe okoliščin, ki utemeljujejo spremembo preživnine na podlagi 197. člena DZ. Če sta bila otroka predhodno zaupana v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki in je predlagatelj zanju plačeval preživnino, se z dodelitvijo v skupno starševstvo preživninske obveznosti med staršema spremenijo in se mora preživninsko razmerje glede na pridobitne zmožnosti strank v času izdaje sodne odločbe urediti na novo.

3.Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev oziroma v delu, ki se nanaša na že polnoletnega otroka A. A., njeno zavrženje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V predmetni zadevi sta udeleženca postopka starša A. A. in mladoletnega B. A., ki sta bila na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kranju IV P 640/2018 z dne 20. 5. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1535/2021 z dne 26. 1. 2022 zaupana v varstvo in vzgojo materi, ter je bila določena preživnina, ki jo je bil dolžan za otroka plačevati predlagatelj. Udeleženca postopka sta v postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju v zadevi I N 401/2023 dne 23. 10. 2023 sklenila sodno poravnavo, na podlagi katere se je preživnina, ki jo je bil oče dolžan na podlagi zgoraj citirane sodbe plačevati materi za preživljanje A. A. in B. A., zaradi večje pogostosti stikov otrok z očetom znižala.

6.A. A. je po vložitvi pritožbe predlagatelja dopolnil 18 let. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo pravilno navaja, da starševska skrb preneha s polnoletostjo otroka. Ker se o spremembi zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo odloča glede na stanje ob zaključku glavne obravnave, je pritožbeno sodišče pritožbo v celoti vsebinsko obravnavalo.

7.V skladu s 4. odstavkom 138. člena DZ izda sodišče novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Kot je navedlo Vrhovno sodišče RS v odločbi II Ips 95/2018 z dne 14. 6. 2018, je treba določbo razlagati ob upoštevanju dejstva, da se življenjske okoliščine nenehno spreminjajo ter da vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka. Spoštovanje pravnomočne sodne odločbe je pomembna ustavnopravna vrednota ter sestavni del pravice do učinkovitega sodnega varstva iz 1. odstavka 23. člena Ustave RS. Iz navedenega razloga morajo biti zato bistveno spremenjene okoliščine na strani enega od staršev oziroma na strani otroka. Predpostavlja se namreč, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o dodelitvi mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka v teh postopkih. Sodišče tako ponovno ne ugotavlja, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za varstvo in vzgojo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa se ugotavlja, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otroka.

8.V predmetni zadevi je predlagatelj 9. 4. 2024 vložil predlog za spremembo odločitve glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo. S primarnim predlogom je predlagal, da se sodba Okrožnega sodišča v Kranju IV P 640/2018 z dne 2o. 5. 2021, s katero sta bila mladoletna otroka udeležencev postopka zaupana v varstvo in vzgojo materi, spremeni tako, da se ju zaupa v v skupno varstvo in vzgojo očetu in materi ter da se posledično spremeni način plačevanja preživnine, režim stikov pa bi potekal na enak način, podrejeno pa je predlagal, da sodišče zgoraj navedeno sodbo spremeni tako, da se otroka zaupata v varstvo in vzgojo njemu. Kot bistveno spremenjeno okoliščino je navedel, da otroka večino časa preživita pri njemu.

9.Kljub temu, da DZ primarno uveljavlja načelo skupnega varstva in vzgoje, kar pritožba pravilno poudarja, se je sodišče v tem postopku za spremembo sodne odločbe o dodelitvi otrok moralo najprej osredotočilo na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev.

10.Sodišče je v prejšnji pravdi glede zaupanja v varstvo in vzgojo otrok po obširno izvedenem dokaznem postopku presodilo, da je v največjo korist otrok, da se v varstvo in vzgojo dodelita materi, ker je sposobna zaradi varovanja koristi otrok preseči lastne interese, ker bosta imela otroka pri njej več podpore pri graditvi osebnosti ter večjo možnost ohraniti obstoječa razmerja do zunanjega sveta. Kot največjo oviro za določitev skupnega varstva in vzgojo otrok je sodišče videlo v tem, da oče materi ne zaupa (očital ji je, da je psihični bolnik in da ni sposobna izvajati varstva in vzgoje otrok) ter da matere ne doživlja kot enakovrednega starša, s katerim se bosta lahko sporazumela o stvareh, ki se tičejo mladoletnih otrok, kar je osnovna predpostavka skupnega starševstva.

11.Okoliščina, da so se od odločitve glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo materi povečali stiki očeta z otrokoma, s katero je predlagatelj utemeljeval predlog za spremembo odločitve glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, ni takšne narave oziroma ne predstavlja spremenjene okoliščine glede na okoliščine, ki jih je sodišče ugotovilo v predhodnem postopku, in ki bi od sodišča terjale poseg v pravnomočno sodbo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in kar pritožbeno ni sporno, oče nasproti materi ni bistveno spremenil načina komuniciranja kot tistega dejavnika, ki je bil eden glavnih ovir za odločitev o skupnem varstvu in vzgoji1. Tudi predlog CSD, da bi s skupnim starševstvom odpadle težave glede preživnine, kjer imata stranki največ težav, ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine. Pa tudi sicer gre bolj za predvidevanje CSD, brez utemeljene strokovne podlage.

12.Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil predlog očeta za spremembo varstva in vzgoje otrok podan pod krinko spremembe načina plačevanja preživnine, kar pa ni sredstvo oziroma cilj tega postopka.

13.Bodisi ker ni bilo trditvene podlage bodisi ker dokazni postopek ni pokazal bistveno spremenjenih okoliščin, da bi bila otroka pri materi kakorkoli ogrožena, kar bi terjalo vnovično presojo, komu naj sodišče zaupa otroka v varstvo in vzgojo, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tako primarno kot tudi podredno postavljeni predlog predlagatelja.

14.Ostale pritožbene navedbe predlagatelja niso bile odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne bo odgovarjalo (1. odstavek 306. člena ZPP).

15.Ker uveljavljani in uradoma upoštevani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

16.Sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči po prostem poudarku. Ker predlagatelj s pritožbo ni uspel, je dolžan stroške pritožbenega postopka povrniti nasprotni udeleženki. Ti predstavljajo stroške za sestavo odgovora na pritožbo 320 točk, 2 % materialnih stroškov ter 22 % DDV. Vsi potrebni pritožbeni stroški, ki jih je predlagatelj dolžan povrniti nasprotni udeleženki tako znašajo 238,92 EUR. V primeru zamude je predlagatelj dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti.

-------------------------------

1Iz vloge CSD z dne 17. 7. 2024 izhaja, da starša praktično ne komunicirata ali pa komunikacija poteka preko otrok.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 138, 138/4, 197 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23, 23/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.