U-I-333/05

15. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B.., odvetnica v Z., na seji dne 15. decembra 2005

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 55/2003 z dne 21. 8. 2003 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1291/2002 z dne 26. 11. 2002 in s sklepom Okrajnega sodišča v Novem mestu št. K 293/69 z dne 19. 7. 2002 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 559. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popr. , 72/98, 6/99, 66/2000, 111/01, 56/03, 116/03 – ur.p.b., 43/04, 96/04 – ur.p.b. in 101/05) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je bil leta 1971 obsojen za kaznivo dejanje obrekovanja po tretjem odstavku 169. člena Kazenskega zakonika (Uradni list FLRJ, št. 13/51 in nasl.). Sodišče mu je izreklo pogojno obsodbo s kaznijo treh mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta. Leta 2002 je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Okrajno sodišče zavrglo, ker je že iztekel rok za njeno vložitev po 559. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Omenjeni člen ZKP namreč med drugim določa, da je zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo ZKP (tj. pred 1. 1. 1995), mogoče vložiti v roku dveh let po uveljavitvi zakona. Zoper sklep Okrajnega sodišča je pritožnik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo, zoper ta sklep pa je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča je pritožnik vložil ustavno pritožbo. Izpodbijana sodba naj bi bila v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-247/96 z dne 22. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98, in OdlUS VII, 195), z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in s pravico do rehabilitacije iz 30. člena Ustave.

3.Ker naj bi bila določba 559. člena ZKP, kolikor določa za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti rok dveh let, v nasprotju s pravico do rehabilitacije iz 30. člena in z načelom pravne države iz 2. člena Ustave, je pritožnik Ustavnemu sodišču tudi predlagal, naj navedeno določbo ZKP v tem delu razveljavi.

B.

4.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe in za odločitev o njej je obstoj pritožnikovega pravnega interesa. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora torej ves čas postopka izkazovati pravni interes. Pritožnik mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev ustavni pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, to je izboljšanje njegovega pravnega položaja.

5.Pritožniku je bila izrečena pogojna obsodba leta 1971, obsodba pa je že bila izbrisana. Pritožnik po zakonu velja za neobsojenega. Ker zato morebitna ugoditev ustavni pritožbi pritožnikovega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati, jo je bilo treba zavreči. Iz enakih razlogov je bilo treba zavreči tudi njegovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 559. člena ZKP, saj pobudnik ne izkazuje pravnega interesa.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS in na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in dr. Dragica Wedam Lukić. Sodnik Jože Tratnik je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj