Jedro

Če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnost preveri in v ta namen pridobi ustrezne podatke iz uradnih evidenc in registrov. Če pridobljene podatke upošteva pri odločitvi, mora prosilcu pred odločitvijo dati možnost, da se do njih opredeli.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 14. 11. 2011 in tožencu naložilo, da je dolžan v roku 15 dni plačati sodno takso za pritožbo v višini 1.317,00 EUR, sicer bo sodišče štelo, da je pritožba umaknjena.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje toženec in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu toženca za oprostitev plačila sodnih taks v celoti ugodi. Navaja, da je navedbe v kazenskem postopku, kot jih je povzelo sodišče v izpodbijanem sklepu, podal že pred več leti, preden je bil priprt. Zaradi prestajanja zaporne kazni v skupnem trajanju več kot tri leta je toženec izgubil vse dotedanje redne prihodke, družba v Gani pa je prenehala delovati. Življenjsko je pričakovati, da oseba na večletnem prestajanju zaporne kazni ne bo mogla obdržati poslovne dejavnosti. Sodišče je v kazenski sodbi zgolj povzelo podatke, ki jih je toženec navedel preiskovalnemu sodniku, podatki so se potem pojavili tudi v sodbi, čeprav v času njene izdaje toženec navedenih dohodkov ni več imel, prihranke pa je porabil med bivanjem v zaporu in za svojo obrambo. Družbo P., d. n. o., v celoti že pet let upravlja izključno njegov sin. Gre za majhno družbo, ki nima zaposlenih in se ukvarja z izdelavo štampiljk. Letni dohodek družbe je med 5.000,00 in 6.000,00 EUR, toženec pa v družbi zadnjih nekaj let ni deloval, ni imel nobenih dohodkov in družbe ne šteje za svojo. Družba je v letih 2009 in 2010, kot tudi že prej, ustvarjala zgolj izgubo. Sodišče ima v skladu z 12. členom ZST-1 možnost in pravico preverjati navedbe prosilca, kar je v konkretnem primeru tudi storilo, vendar bi moralo o ugotovljenih dejstvih seznaniti toženca in ga pred izdajo izpodbijanega sklepa soočiti z ugotovitvami in povprašati, zakaj družbe ni navedel v obrazcu ZST-1. Toženec bi pojasnil, da družbe ne šteje za svojo iz navedenih razlogov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je na podlagi podatkov, ki jih je toženec vnesel v izjavo o premoženjskem stanju, razvidno, da nima nobenih prihodkov in premoženja, kar pa se ne ujema z njegovimi siceršnjimi navedbami, ki jih je podal v tem in v kazenskem postopku. Toženec je v slednjem namreč pojasnil, da je v Gani lastnik družbe S. in da zasluži mesečno med 3.000,00 in 5.000,00 USD. V Republiki Sloveniji je solastnik družbe P., d. n. o., njegovo lastništvo je razvidno iz sodnega registra. Sodišče je presodilo, da toženec ni brez premoženja in prihodkov, zato je njegov predlog za taksno oprostitev zavrnilo, saj je ocenilo, da plačilo 1.317,00 EUR sodne takse ne bo ogrozilo njegovega preživljanja.

5. Četrti odstavek 12. člena ZST-1 omogoča sodišču, kadar dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, da po uradni dolžnost preveri in v ta namen pridobi ustrezne podatke iz uradnih evidenc in registrov. Če sodišče ne more samo pridobiti podatkov, s katerimi bi preverilo resničnost navedb stranke v izjavi o premoženjskem stanju, jih mora predložiti stranka.

6. Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da se je sodišče prve stopnje pri presoji njegovih dohodkov neutemeljeno oprlo na navedbe, ki jih je podal v kazenskem postopku in so povzete po kazenski sodbi iz leta 2007. Že iz razloga časovne oddaljenosti, kot tudi iz tehtnega, pritožbeno izpostavljenega razloga, da je bil toženec na večletnem prestajanju zaporne kazni, navedenih podatkov v konkretnem postopku ni mogoče uporabiti kot relevantnih in verodostojnih, ne da bi imel toženec pred tem možnost, da se o njih izjavi, jih dopolni ali popravi.

7. Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da iz sodnega registra izhaja, da je toženec družbenik družbe S. P. in ostali, d. n. o., so njegove pritožbene navedbe, da že več let ni deloval v družbi in da je ne šteje za svojo, pravno neodločilne; dejstvo je, da je toženec družbenik in da tega dejstva v prošnji ni navedel. Pač pa je pomembno, kar toženec izpostavlja v pritožbi, ali ima od družbe premoženjske koristi in kolikšne, saj gre za odločanje o predlogu za taksno oprostitev, kjer se upošteva prosilčevo premoženjsko stanje. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča preuranjeno zaključilo, da s plačilom zadevne sodne takse ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženec preživlja, saj tožencu pred odločitvijo ni dalo možnosti, da se opredeli do podatkov, ki jih je sodišče upoštevalo pri odločitvi o njegovem predlogu.

8. Sodišče prve stopnje pred odločitvijo tožencu ni dalo možnosti, da se izjavi v postopku, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje toženca pozove, da predloži izkaz poslovnega izida in bilanco stanja družbe S. P. in ostali, d. n. o., katere družbenik je, za leto 2011. Poleg tega naj sodišče toženca pozove, naj navede, s čim se preživlja, oziroma naj navede vir sredstev za preživljanje, glede na to, da po lastni izjavi ni prejemnik denarne socialne pomoči. Šele po pridobitvi teh podatkov naj sodišče ponovno odloči o predlogu za taksno oprostitev, sodišče prve stopnje pa naj se opredeli tudi do navedbe toženca, da družba v Gani ne posluje več (po potrebi naj toženca v zvezi s tem pozove tudi k predložitvi dokazil o prenehanju poslovanja/prenehanju družbe).