Jedro

Otroški dodatek se odšteva od ugotovljenih mesečnih stroškov za otroka, saj je osnovni namen otroškega dodatka prav v kritju mesečnih stroškov otroka v primerih, ko starši nimajo dovolj denarnih sredstev za kritje celotnih stroškov.

Pritožbeno sodišče je glede na okoliščine primera izjemoma dopustilo način določitve preživnine, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ko je toženki določeno preživnino za obdobje od 1. 11. 2011 do 31. 10. 2012 znižalo, in jo s 1. 11. 2012 znova določilo v višini, kot je bila določena za obdobje pred 1. 11. 2011. Pridobitne sposobnosti prvotoženke so v navedenem obdobju zaradi rojstva otroka zmanjšane.

Izrek

I. Pritožbi drugo tožene, tretje tožene stranke in četrto tožene stranke se deloma ugodi in se sodba v II. točki deloma spremeni tako, da se: v drugi alineji znesek 60,00 EUR nadomesti z zneskom 79,00 EUR, v tretji alineji znesek 80,00 EUR nadomesti z zneskom 95,00 EUR, v peti alineji znesek 40,00 EUR nadomesti z zneskom 46,00 EUR v šesti alineji znesek 20,00 EUR nadomesti z zneskom 30,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba drugo, tretje in četrto tožene stranke zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Prvo tožena stranka krije sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se mladoletna G. R., roj. in Ž. R., roj. dodelita v varstvo, vzgojo in oskrbo starima staršema tretji in četrto toženi stranki in da je stalno bivališče mladoletnih otrok P. 41 (točka I), da se preživninska obveznost, ki je bila določena s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju N 22/2006 z dne 2. 3. 2006 in N 138/2008 z dne 9. 10. 2008 od 23. 5. 2011 dalje spremeni tako, da je drugo toženec dolžan plačevati mesečno preživnino za vsakega mladoletna otroka tretje in četrto toženi stranki in sicer za maj 2011 34,84 EUR, od 1. 6. 2011 do 31. 10. 2011 in od 1. 11. 2012 dalje mesečno preživnino v znesku 60,00 EUR, od 1. 11. 2011 do 31. 10. 2012 80,00 EUR, prvo tožena stranka pa je dolžna plačevati mesečno preživnino za vsakega otroka: za maj 2011 23,22 EUR, od 1. 6. 2011 do 31. 10. 2011 in od 1. 11. 2012 dalje mesečno preživnino v znesku 40,00 EUR in od 1. 11. 2011 do 31. 10. 2012 mesečno preživnino v znesku 20,00 EUR. Do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke sta prvo in drugo toženi stranki dolžni plačati v roku 15. dni po pravnomočnosti sodbe, v bodoče dospevajoče obroke preživnine pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti dalje do plačila. Tako določeno preživnino sta dolžna plačevati do prve uskladitve preživnin po sklepu Vlade RS, nato pa po vsakokratnem obvestilu pristojnega CSD (točka II). Sodišče prve stopnje je določilo tudi stike prvo in drugo tožene stranke z otrokoma (točka III), višji oziroma drugačen zahtevek tožeče stranke je zavrnilo (točka IV) ter določilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (točka V).

2. Drugo, tretje in četrto tožene stranke vlagajo zoper odločitev o preživnini laično pritožbo, v kateri navajajo, da so se pravdne stranke dogovorile, da so preživninski mesečni stroški 160,00 EUR, prvo sodišče pa jih je določilo v višini 135,00 EUR ter navedeni znesek zmanjšalo še za otroški dodatek, čeprav je otroški dodatek dopolnilni prejemek za preživljanje, ki se ne všteva v preživnino. Znesek preživnine, kot ga je določilo sodišče prve stopnje ne zadošča za preživljanje otrok. Stroški za prehrano so določeni v višini 1,00 EUR za otroka na dan, prenizko pa so določeni tudi mesečni stroški za obleko in obutev. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da bo mladoletna G. s septembrom 2012 začela hoditi v šolo, kar bo zvišalo mesečne stroške. Drugo toženec plačuje bistveno višjo preživnino kot prvo toženka, ob tem, da toženka prejema socialno pomoč in za tretjega otroka tudi otroški dodatek, zato bi bilo treba njeno preživninsko obveznost zvišati. V kolikor prvo toženka preživninske obveznosti ne bi mogla izpolnjevati, bi preživninsko breme prevzel jamstveni sklad.

3. Prvo tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba drugo, tretje in četrto tožene stranke je deloma utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretjega odstavka 105. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) varstvo in vzgojo mladoletnih otrok zaupalo tretje in četrto toženi stranki, ki sta stara starša mladoletnih otrok in ki sta že sedaj skrbela za mladoletna otroka. Prvo in drugo toženi stranki sta kot starša dolžna svoje otroke preživljati, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotavljata življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj (123. člen ZZZDR). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka (prvi odstavek 129.a člena ZZZDR). Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (drugi odstavek 129.a člena ZZZDR).

6. Kljub razmeroma skromnim finančnim zmožnostim prvo in drugo tožene stranke je sodišče prve stopnje določilo prenizko preživninsko obveznost roditeljema, čeprav je pravilno upoštevalo spremenjene okoliščine na strani prvo toženke zaradi rojstva otroka, kar jo omejuje pri pridobivanju dodatnih finančnih sredstev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo prenizke mesečne stroške za mladoletna otroka, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da imata mld. otroka mesečne stroške, kot sta jih zatrjevali tretje in četrto toženi stranki in sicer: za vrtec 35,00 EUR, za bivanje 20,00 EUR, za razvedrilo 15,00 EUR, za hrano 40,00 EUR in za obleko, obutev, kozmetiko 50,00 EUR mesečno, tako da skupni mesečni stroški za otroka znašajo 160,00 EUR oziroma skupaj 320,00 EUR. Glede na otroški dodatek so mesečni stroški obeh otrok 250,00 EUR. Pritožba v tem delu neutemeljeno zatrjuje, da se otroški dodatek ne odšteva od ugotovljenih mesečnih stroškov za otroka, saj je osnovni namen otroškega dodatka prav v kritju mesečnih stroškov otroka v primerih, ko starši nimajo dovolj denarnih sredstev za kritje celotnih stroškov. Preživnina se določi glede na finančne zmožnosti roditeljev. Neplačevanje preživnine je kaznivo dejanje, zato ni utemeljen pritožbeni predlog, da naj se določi višja preživnina prvo toženki, ki jo bo plačeval Preživninski sklad RS, če preživninskega bremena prvo toženka ne bo zmogla. Res pa je, da so v priznani preživnini določeni le minimalni preživninski mesečni izdatki mld. otrok in da bosta roditelja v pretežni meri razbremenjena varstva in vzgoje otrok, ki bo v pretežni meri na strani tretje in četrto tožene stranke.

7. Glede na finančne sposobnosti roditeljev in potrebe mladoletnih otrok je pritožbeno sodišče zvišalo preživninsko obveznost roditeljev, kot jo je določilo sodišče prve stopnje za posamezna obdobja. Pritožbeno sodišče je mesečne stroške otrok v višini 250,00 EUR razdelilo na način, da je drugo toženec dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 158,00 EUR, prvo toženka pa 92,00 EUR. Drugo toženec je dolžan plačevati mesečno preživnino od 1. 6. 2011 do 31. 10. 2011 in od 1. 11. 2012 v višini 79,00 EUR mesečno za vsakega otroka, prvo toženka pa 46,00 EUR. Zaradi rojstva tretjega otroka so se prvo toženki pridobitne zmožnosti zmanjšale za obdobje od 1. 11. 2011 do 31. 10. 2012, zato je prvotoženka dolžna v navedenem obdobju plačevati znižano mesečno preživnino v višini 30,00 EUR za vsakega otroka, drugotožencu pa se je mesečna preživninska obveznost sorazmerno zvišala na znesek 95,00 EUR. Sodišče prve stopnje je preživninsko obveznost za mesec maj 2011 določilo v višjem znesku, kot je določilo mesečno preživninsko obveznost pritožbeno sodišče, zato ta del sodbe sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ni spreminjalo.

8. Pritožbeno sodišče je glede na okoliščine primera izjemoma dopustilo način določitve preživnine, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ko je toženki določeno preživnino za obdobje od 1. 11. 2011 do 31. 10. 2012 znižalo, in jo s 1. 11. 2012 znova določilo v višini, kot je bila določena za obdobje pred 1. 11. 2011. Pridobitne sposobnosti prvotoženke so v navedenem obdobju zaradi rojstva otroka zmanjšane, gre za oceno okoliščin, ko prvotoženki ni moč očitati, da zaradi nezaposlenosti ne pridobiva finančnih sredstev, hkrati pa prvo sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno ugotavlja, da z dnem 1.11.2012 ne bo več opravičljivih okoliščin, zaradi katerih je bila določena znižana preživnina prvo toženki. Ne glede na navedeno, se je preživnina in okoliščine, ki so bile podlaga za določitev preživnine določala po stanju ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje, zato ni moč upoštevati pritožbenih navedb, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da bo G. R. septembra 2012 pričela obiskovati prvi razred osnovne šole, kar bo zvišalo njeno mesečno preživnino iz naslova šolskih izdatkov. Spremenjene okoliščine pa so pravna podlaga za tožbo na zvišanje oziroma znižanje preživnine, če so se razmere spremenile glede na okoliščine, ki so bile ugotovljene ob izdaji te preživninske sodbe sodišča prve in druge stopnje.

9. Pritožbeno sodišče je dolžno tudi v pritožbenem postopku varovati koristi otrok, nepravilnost sodbe glede preživninskih zavezancev pa le v obsegu vložene pritožbe (350. člen Zakona o pravdnem postopku). Drugo, tretje in četrto tožene stranke so vložile skupaj pritožbo, glede na vsebino pritožbenih navedb pa izhaja, da pritožniki zahtevajo, da se prvo toženki določi višja preživninska obveznost. Pritožbeno sodišče je deloma ugodilo pritožbi in je preživninsko obveznost prvo toženki zvišalo, ker je ugotovilo višje mesečne stroške otrok, kar pomeni, da je bilo treba določiti višjo preživnino tudi drugo tožencu. Pritožba drugo, tretje in četrto tožene stranke je bila deloma utemeljena, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10. Odgovor na pritožbo ni bil potreben, zato prvo toženka krije sama stroške pritožbenega postopka.