Jedro

Ko upniku poleg glavnega dolžnika odgovarja tudi porok, ki se je zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec poleg R. M. nerazdelno dolžan plačati tožeči stranki znesek 10.726,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.3.2008 dalje ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 1.168,78 EUR, vse v roku petnajstih dni.

Zoper navedeno odločitev se toženec po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje, uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, zgolj podrejeno pa predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da bi lahko tožeča stranka od R. M. zahtevala izterjavo vtoževanega zneska, saj je bila zoper njega že izdana zamudna sodba, zato sam ne more biti nerazdelno odgovoren za plačilo. Navaja, da je vzel kredit ravno zato, da je dal denar M. za nakup parcele ter lesa za ostrešje, ki se je iz tega razloga kot porok zavezal izpolniti njegovo obveznost iz kreditne pogodbe. Ker pa M. kot drugotoženec ni hotel prenesti lastništva parcele na pritožnika, je ta prenehal z odplačevanjem kredita. Tega bi moral odplačevati porok in iz tega razloga je tudi podal ugovor pasivne legitimacije. Sodišče prve stopnje je tudi kršilo pravila postopka, saj ni zaslišalo predlaganih prič R. M. in R. R., posledično pa je kršilo materialno pravo.

Pritožba je bila v skladu s 1. odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju ZPP) vročena tožeči stranki, ki v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev s stroškovno posledico.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi tožeča stranka uveljavlja plačilo kredita s pripadajočimi obrestmi in stroški, ki izhaja iz kreditne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama (priloga A 2 spisa). Sodišče prve stopnje v tej zvezi pravilno povzema med strankama naslednja nesporna dejstva: - pravdni stranki sta dne 22. 9. 2005 sklenili kreditno pogodbo, po kateri je prvotoženec od tožeče stranke prejel posojilo v višini 10.000,00 EUR in se ga zavezal vrniti v 60 mesečnih obrokih po 205,00 EUR, - s poroštveno pogodbo se je istega dne drugotoženec M. R. zavezal na prvi poziv tožeče stranke izpolniti obveznost prvotoženca po kreditni pogodbi, - prvotoženec je poravnal le dva kreditna obroka, ostalih obveznosti pa ne, pa tudi porok ni poravnal njegovih obveznosti, - zoper drugotoženca je sodišče prve stopnje dne 8. 7. 2008 izdalo zamudno sodbo in je tako z izpodbijano sodbo odločeno le o zahtevku zoper prvotoženca.

Ob uvodoma navedenih nespornih dejstvih med strankama, je sodišče prve stopnje sprejelo pravilen materialnopravni zaključek, da toženec ni izpolnil svoje obveze vrnitve posojila, kot to predpisuje določba 1. odstavka 574. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Tožeča stranka je bila zaradi nesporne zamude s plačilom najmanj dveh zaporednih obrokov kredita skladno z določbo 9. člena kreditne pogodbe upravičena odstopiti od pogodbe in zahtevati vračilo celotnega kredita z obrestmi in stroški. Toženec višini vtoževane terjatve ne oporeka, temveč svoje pritožbene trditve gradi na prepričanju, da gre predvsem za obvezo drugotoženca kot poroka, saj je prvotoženec njemu zaradi predvidenega nakupa zemljišča izposojeni denar tudi izročil, tožeča stranka pa zoper njega že poseduje zamudno sodbo. Takšno pravno razlogovanje pa je zgrešeno. Zgolj zaradi dejstva, da je tožeča stranka istočasno sklenila tudi poroštveno pogodbo, prvotoženca ne odveže njegovih obveznosti iz kreditne pogodbe. V tovrstnih primerih, ko upniku poleg glavnega dolžnika odgovarja tudi porok, ki se je zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati (glej tudi sodbo VS RS II Ips 561/97).

Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni zaslišalo s strani prvotoženca predlaganih prič. Pritožbeno sodišče v tem delu v celoti sprejema jasne in pravilne razloge sodišča prve stopnje glede neizvedbe predlaganih dokazov. Skladno z določbo 2. odstavka 287. člena ZPP sodišče lahko zavrne predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo. V tem primeru je povsem pravilno ocenilo, da gre za nerelevantna dokaza, ker naj bi dokazovala vsebino notranjega razmerja med tožencema, kar pa za odločitev o zahtevku tožeče stranke ni pravno odločilno.

V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako pa sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP). Tožena stranka v pritožbenem postopku tako ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka, enako pa tudi tožeča stranka, saj njene navedbe v odgovoru na pritožbo niso vplivale na odločitev sodišča druge stopnje (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s členom 154 oziroma členom 155 ZPP).