25. 9. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., na prestajanju kazni zapora v ZPKZ Ž. pri Z., na seji senata dn13. septembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Upravnika Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni št. 791-090-2/00-2201 z dne 28. 5. 2001 in zaradi premestitve v posebej varovan oddelek pred vročitvijo odločbe se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je dne 28. 6. 2001 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedeno odločbo, na podlagi katere je bil razvrščen v posebej varovan oddelek v okviru zavoda.

2.V ustavni pritožbi poleg že navedene odločbe izpodbija tudi samo premestitev v posebej varovan oddelek še pred vročitvijo odločbe. Ker naj bi mu bila odločba vročena šele 18 dni po razvrstitvi in premestitvi, naj bi to dejanje pomenilo očitno izigravanje pritožnika in samovoljo odgovornih oseb. Ne strinja se s tem, da pritožba zoper izpodbijano odločbo ne zadrži njene izvršitve. V zvezi s tem pritožnik še navaja, da so razlogi v izpodbijani odločbi povsem nesmiselni, z vložitvijo pritožbe pa ne bi ničesar dosegel. Že dolgo časa naj bi bil v popolnoma brezpravnem stanju, prestal naj bi najdaljšo možno kazen zapora, novo pa začel prestajati brez prekinitve. Slovensko pravosodje naj bi ga obsodilo za dejanja, za katera naj ne bi bil kriv, do njega pa naj bi se obnašalo povsem zavržno in nečloveško, saj naj bi se že od 31. 7. 1985 dalje nahajal v samici in v popolni izolaciji. Pritožnik še navaja, da so mu kršene temeljne človekove pravice, saj naj bi bil v vsem tem času prestajanja kazni zapora podvržen dolgoletnemu psihičnemu in fizičnemu nasilju. Uprava zapora naj bi negativno, sovražno razpoloženost drugih zapornikov do njega še potencirala. Navaja tudi, da je 12 let prisilno in zastonj delal (ves ta čas naj bi bila tarča agresije, ki jo je uprava dopuščala). Ko po navedbah pritožnika zaradi popolne brezpravnosti tega ni mogel več prenašati, naj bi prišlo do incidentov. V teh naj bi bil pritožnik tudi žrtev kaznivih dejanj, za katera pa, kot navaja, ni nihče odgovarjal.

B.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži zoper posamične akte državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil. Vloži se lahko šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS) in sicer v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS). V ustavni pritožbi je treba po določbi 53. člena ZUstS navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo, ter domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavni pritožbi mora biti priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo. Od pritožnika se namreč pričakuje, da Ustavnemu sodišču posreduje podatke in ustrezne listine, ki jih to od njega zahteva in s tem omogoči vsebinsko presojo zatrjevanih kršitev človekovih pravic.

4.Pritožnikova vloga, ki je prispela na Ustavno sodišče dne 28. 6. 2001, je bila tako pomanjkljiva in nepopolna, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnik ni navedel, katere človekove pravice in temeljne svoboščine naj bi mu bile kršene, niti ni navedel relevantnih dejstev, ki bi kršitve utemeljevala. Prav tako pa ni izkazal, da bi pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpal redna pravna sredstva in ustrezno sodno varstvo. Zato ga je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 54. člena ZUstS z dopisom dne 28. 6. 2001 pozvalo, naj jo v roku 8 dni dopolni v skladu z zahtevami iz dopisa. Pri tem ga je tudi opozorilo na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bo dopolnil.

Kot izhaja iz povratnice, je bil navedeni dopis za dopolnitev ustavne pritožbe pritožniku v redu vročen dne 2. 7. 2001.

5.Pritožnik ustavne pritožbe ni dopolnil ne v roku, ki mu ga je v dopisu določilo Ustavno sodišče, ne kasneje. Ustavna pritožba je zato ostala tako pomanjkljiva in nepopolna, da je ni bilo mogoče preizkusiti in jo je bilo zato treba zavreči.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer