Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cp 1193/2009

ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.1193.2009 Civilni oddelek

izguba zavarovalnih pravic zavarovalna pogodba povračilni zahtevek zavarovalnice izpodbijanje domneve o alkoholiziranosti dokazi in izvajanje dokazov trditveno in dokazno breme pravila o dokaznem bremenu napačna uporaba materialnega prava
Višje sodišče v Ljubljani
15. julij 2009

Povzetek

Sodišče je razveljavilo sodbo prve stopnje, ki ni zanesljivo ugotovila, ali je bil toženec v času prometne nezgode pod vplivom alkohola. Pritožba tožeče stranke (zavarovalnice) je bila utemeljena, saj je sodišče spregledalo pravno domnevo, ki določa, da je toženec v času nezgode vinjen, če po njej konzumira alkohol. Toženec je moral dokazati svojo nealkoholiziranost, kar ni storil. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo pravila o dokaznem bremenu, kar je privedlo do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
  • Alkoholiziranost toženca v času prometne nezgodeAli je toženec v času prometne nezgode bil pod vplivom alkohola, kar bi vplivalo na njegovo zavarovalno pravico.
  • Dokazno breme v zavarovalnih sporihKdo nosi dokazno breme za trditve o alkoholiziranosti toženca in kako to vpliva na odločitev sodišča.
  • Uporaba pravne domneve v zavarovalni pogodbiKako se uporablja izpodbojna pravna domneva v zvezi z alkoholiziranostjo toženca, ki je določena v splošnih pogojih zavarovanja.
  • Zmotna uporaba materialnega pravaAli je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu in ali je dejansko stanje ustrezno ugotovljeno.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Abstraktno dokazno breme v zvezi s trditvami o toženčevi alkoholiziranosti nosi tožeča stranka (zavarovalnica). Vendar je v splošnih pogojih zavarovalnice določena izpodbojna pravna domneva (

praesumptio iuris tantum ), da je bil toženec v času nezgode vinjen, če po njej konzumira alkohol. Tej okoliščini (indicu) sta torej stranki pripisali posebno dokazno moč, ki prosto dokazno oceno omejuje (relativno dokazno pravilo). Ker je bila podlaga omenjene domneve (toženčevo konzumiranje alkohola po nesreči) ugotovljena, je domneva ne glede na sodnikovo prepričanje zavezujoča, če je seveda toženec z dokazom nasprotja ne uspe izpodbiti. K onkretno procesno breme v zvezi z nealkoholiziranostjo toženca v času nesreče je torej na slednjem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo plačilni nalog istega sodišča I Pl 1530/2001 z dne 22. 10. 2001. Kot je pojasnilo, ni moglo zanesljivo ugotoviti, da je bil toženec v času prometne nezgode pod vplivom alkohola.

(2) Zoper sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi. Priglaša tudi stroške. Sodišču prve stopnje očita napačno uporabo pravil o dokaznem bremenu. V skladu s splošnimi pogoji tožene stranke za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (priloga A2 spisa; v nadaljevanju Splošni pogoji AO) zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če je v času prometne nezgode kot voznik pod vplivom alkohola; šteje se, da je pod vplivom alkohola, če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač v krvi več kot 0,5 promila alkohola, ali če se po prometni nesreči izmakne preiskavi alkoholiziranosti oziroma jo odkloni ali konzumira alkohol, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi v trenutku nastanka prometne nesreče. Izjave zaslišanih prič o tem, ali je toženec kazal znake alkoholiziranosti, niso relevantne, saj je alkoholimetrična analiza toženčeve krvi, odvzete tri ure po nezgodi, pokazala več kot 0,5 promila, kar pomeni, da je bila njegova vsebnost alkohola v krvi pred tem kvečjemu višja. Toženec se tudi ne more izgovarjati, da je alkoholne pijače užival po nezgodi. Tako bi moral toženec dokazati, da v času nesreče ni bil pod vplivom alkohola (v zvezi s tem ni predlagal izvedenca), oziroma da je do nesreče prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka (tega sploh ni zatrjeval).

(3) Toženec na pritožbo ni odgovoril. (4) Pritožba je utemeljena.

(5) Pritožba pravilno opozarja na napačno uporabo pravil o dokaznem bremenu (215. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami; od tu ZPP ), ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje. V konkretni zadevi zavarovalnica toženca od slednjega terja povračilo izplačane odškodnine za materialno škodo na osebnem vozilu, ki je nastala v prometni nesreči, povzročeni s strani toženca dne

15. 6. 1993. Ta je bil namreč v času prometne nezgode pod vplivom alkohola, s čimer je kršil zavarovalno pogodbo (3. tč. 1. odst. 3. čl. Splošnih pogojev AO). Abstraktno dokazno breme v zvezi s trditvami o toženčevi alkoholiziranosti sicer nosi tožeča stranka (zavarovalnica), vendar je sodišče prve stopnje spregledalo med strankama dogovorjeno pravno pravilo iz 3c. tč. 1. odst. 3. čl. Splošnih pogojev AO, na katerega je ves čas opozarjala tožeča stranka. Določa namreč izpodbojno pravno domnevo (

praesumptio iuris tantum ), da je bil toženec v času nezgode vinjen, če po njej konzumira alkohol. Tej okoliščini (indicu) sta torej stranki pripisali posebno dokazno moč, ki prosto dokazno oceno omejuje (relativno dokazno pravilo (1)). Ker je bila podlaga omenjene domneve (toženčevo konzumiranje alkohola po nesreči) ugotovljena, je domneva ne glede na sodnikovo prepričanje zavezujoča, če je seveda toženec z dokazom nasprotja (2) ne uspe izpodbiti. K onkretno procesno breme v zvezi z nealkoholiziranostjo toženca v času nesreče je bilo torej na slednjem. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, konkretno pravila o dokaznem bremenu (215. čl. ZPP). Dodati je še, da je tu obravnavana domneva vsebovana v temeljnih določbah Splošnih pogojev AO, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe, zato tožencu (zavarovancu) ne more koristiti pavšalna navedba, češ da mu nihče ni povedal, da po nesreči ne sme uživati alkohola.

(6) Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženčevih nasprotovanj višini tožbenega zahtevka, v zvezi s tem pa je tudi predlagal izvedenca. Opisanih pomanjkljivosti glede na povedano pritožbeno sodišče ne more odpraviti, zato je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. čl. ZPP). Poleg napotkov, ki so razvidni iz dosedanjih izvajanj, pritožbeno sodišče še posebej opozarja na izrek odločbe, izdane v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog. Izrek izpodbijane sodbe je namreč (ne glede na siceršnje razveljavitvene razloge) nepopoln, saj vsebuje zgolj odločitev o plačilnem nalogu, ne pa tudi o tožbenem zahtevku. Če bo torej sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožbeni zahtevek po višini ni utemeljen v celoti, bo moralo tudi o tem odločiti v izreku sodbe.

(7) Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.

(1) Zobec v: Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2006, str. 369-373. (2) Gre za glavni dokaz, za uspeh katerega je potrebno polno prepričanje (glej op. 1, str. 371 in tam navedeno literaturo).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia