Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Abstraktno dokazno breme v zvezi s trditvami o toženčevi alkoholiziranosti nosi tožeča stranka (zavarovalnica). Vendar je v splošnih pogojih zavarovalnice določena izpodbojna pravna domneva (
praesumptio iuris tantum ), da je bil toženec v času nezgode vinjen, če po njej konzumira alkohol. Tej okoliščini (indicu) sta torej stranki pripisali posebno dokazno moč, ki prosto dokazno oceno omejuje (relativno dokazno pravilo). Ker je bila podlaga omenjene domneve (toženčevo konzumiranje alkohola po nesreči) ugotovljena, je domneva ne glede na sodnikovo prepričanje zavezujoča, če je seveda toženec z dokazom nasprotja ne uspe izpodbiti. K onkretno procesno breme v zvezi z nealkoholiziranostjo toženca v času nesreče je torej na slednjem.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo plačilni nalog istega sodišča I Pl 1530/2001 z dne 22. 10. 2001. Kot je pojasnilo, ni moglo zanesljivo ugotoviti, da je bil toženec v času prometne nezgode pod vplivom alkohola.
(2) Zoper sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi. Priglaša tudi stroške. Sodišču prve stopnje očita napačno uporabo pravil o dokaznem bremenu. V skladu s splošnimi pogoji tožene stranke za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (priloga A2 spisa; v nadaljevanju Splošni pogoji AO) zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če je v času prometne nezgode kot voznik pod vplivom alkohola; šteje se, da je pod vplivom alkohola, če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač v krvi več kot 0,5 promila alkohola, ali če se po prometni nesreči izmakne preiskavi alkoholiziranosti oziroma jo odkloni ali konzumira alkohol, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi v trenutku nastanka prometne nesreče. Izjave zaslišanih prič o tem, ali je toženec kazal znake alkoholiziranosti, niso relevantne, saj je alkoholimetrična analiza toženčeve krvi, odvzete tri ure po nezgodi, pokazala več kot 0,5 promila, kar pomeni, da je bila njegova vsebnost alkohola v krvi pred tem kvečjemu višja. Toženec se tudi ne more izgovarjati, da je alkoholne pijače užival po nezgodi. Tako bi moral toženec dokazati, da v času nesreče ni bil pod vplivom alkohola (v zvezi s tem ni predlagal izvedenca), oziroma da je do nesreče prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka (tega sploh ni zatrjeval).
(3) Toženec na pritožbo ni odgovoril. (4) Pritožba je utemeljena.
(5) Pritožba pravilno opozarja na napačno uporabo pravil o dokaznem bremenu (215. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami; od tu ZPP ), ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje. V konkretni zadevi zavarovalnica toženca od slednjega terja povračilo izplačane odškodnine za materialno škodo na osebnem vozilu, ki je nastala v prometni nesreči, povzročeni s strani toženca dne
15. 6. 1993. Ta je bil namreč v času prometne nezgode pod vplivom alkohola, s čimer je kršil zavarovalno pogodbo (3. tč. 1. odst. 3. čl. Splošnih pogojev AO). Abstraktno dokazno breme v zvezi s trditvami o toženčevi alkoholiziranosti sicer nosi tožeča stranka (zavarovalnica), vendar je sodišče prve stopnje spregledalo med strankama dogovorjeno pravno pravilo iz 3c. tč. 1. odst. 3. čl. Splošnih pogojev AO, na katerega je ves čas opozarjala tožeča stranka. Določa namreč izpodbojno pravno domnevo (
praesumptio iuris tantum ), da je bil toženec v času nezgode vinjen, če po njej konzumira alkohol. Tej okoliščini (indicu) sta torej stranki pripisali posebno dokazno moč, ki prosto dokazno oceno omejuje (relativno dokazno pravilo (1)). Ker je bila podlaga omenjene domneve (toženčevo konzumiranje alkohola po nesreči) ugotovljena, je domneva ne glede na sodnikovo prepričanje zavezujoča, če je seveda toženec z dokazom nasprotja (2) ne uspe izpodbiti. K onkretno procesno breme v zvezi z nealkoholiziranostjo toženca v času nesreče je bilo torej na slednjem. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, konkretno pravila o dokaznem bremenu (215. čl. ZPP). Dodati je še, da je tu obravnavana domneva vsebovana v temeljnih določbah Splošnih pogojev AO, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe, zato tožencu (zavarovancu) ne more koristiti pavšalna navedba, češ da mu nihče ni povedal, da po nesreči ne sme uživati alkohola.
(6) Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženčevih nasprotovanj višini tožbenega zahtevka, v zvezi s tem pa je tudi predlagal izvedenca. Opisanih pomanjkljivosti glede na povedano pritožbeno sodišče ne more odpraviti, zato je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. čl. ZPP). Poleg napotkov, ki so razvidni iz dosedanjih izvajanj, pritožbeno sodišče še posebej opozarja na izrek odločbe, izdane v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog. Izrek izpodbijane sodbe je namreč (ne glede na siceršnje razveljavitvene razloge) nepopoln, saj vsebuje zgolj odločitev o plačilnem nalogu, ne pa tudi o tožbenem zahtevku. Če bo torej sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožbeni zahtevek po višini ni utemeljen v celoti, bo moralo tudi o tem odločiti v izreku sodbe.
(7) Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.
(1) Zobec v: Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2006, str. 369-373. (2) Gre za glavni dokaz, za uspeh katerega je potrebno polno prepričanje (glej op. 1, str. 371 in tam navedeno literaturo).