Jedro

Za vrednotenje podržavljenih kmetijskih zemljišč in prevrednotenje ob podržavljenju prejete odškodnine je bistvena ugotovitev o stanju zemljišč ob podržavljenju glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožnikovi tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 11.12.2000 ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote C. z dne 26.7.2000, s katero je ta odločila, da se v korist denacionalizacijskih upravičencev M. in J.T. vzpostavi solastninska pravica za vsakega do 1/2 in sicer v ustreznih solastninskih deležih na zemljiščih parcela, št. 752, 746 in 763 k.o. V.-okolica, pri čemer je pripadajoča površina posamezne parcele, ki je predmet vrnitve, zmanjšana za odškodnino, dano ob podržavljanju, to je za 58,02 %. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo v ponovnem postopku, potem, ko je bila s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I Up 671/2002-2 z dne 14.5.2003, razveljavljena prvotna sodba prvostopnega sodišča, št. U 79/2001-12 z dne 5.3.2002, s katero je bila tožba zoper navedno odločbo tožene stranke zavrnjena. Vrhovno sodišče RS je tožbi ugodilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, in sicer določbe 1. in 3. odstavka 44. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) in Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Odlok, Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92), kar je imelo za posledico nepravilen izračun vrednosti ene od podržavljenih parcel in sicer parcele, št. 910 in nepravilen izračun odškodnine, dane ob podržavljenju. V sklepu je pritožbeno sodišče navedlo, da iz podatkov spisa izhaja, da je bila navedena parcela ob podržavljenju travnik 3. katastrskega razreda, vrednost te parcele pa je bila izračunana po določbah Odloka, ki veljajo za ekstenzivne sadovnjake, kar je nepravilno. Pri izračunu odškodnine, dane ob podržavljenju, je bila nepravilno upoštevana odškodnina za sadno drevje na navedeni parceli. Predmet vračanja je namreč le podržavljeno zemljišče, zato se upošteva le odškodnina, ki so jo prejšnji lastniki prejeli za podržavljeno zemljišče. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo enake razloge kot pritožbeno sodišče. Kot neutemeljen pa je zavrnilo tožbeni ugovor glede površine nadomestnih zemljišč.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta prejšnja lastnika za podržavljena zemljišča sicer res dobila nadomestna zemljišča in sicer parcelo, št. 894, njiva v izmeri 1295 m2 in št. 895/1, travnik v izmeri 1978 m2, skupaj torej 3273 m2, vendar pa sta navedeni parceli po sedanji izmeri in novi parcelaciji združeni v novo parcelo, katere površina je 2716 m2, kar pomeni, da se je površina nadomestnih zemljišč zmanjšala za 557 m2, kar bi bilo potrebno upoštevati pri izračunu vrednosti nadomestnih zemljišč.

Dopolnilno izvedeniško mnenje z dne 18.7.1999 bistveno odstopa od mnenja z dne 2.4.1996, saj v slednjem sešteva odškodnino in nadomestna zemljišča, kar je v nasprotju s prvim mnenjem, ko je cenilec nadomestna zemljišča odštel od podržavljenega zemljišča, kar je pravilno. Sklicuje se na določbo 58. člena ZDen, po kateri bi morala biti odločba izdana upravičencu v enem letu od vložitve pravilno sestavljene zahteve. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek oziroma izpodbijano sodbo spremeni v smislu pritožbenih razlogov.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa v tem upravnem sporu na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Razlogi, ki jih pri tem navaja so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbah ZDen in Odloka, na katere se pravilno sklicuje prvostopno sodišče. V obravnavanem primeru je sporen obseg denacionalizacije. Če so, tako kot v tem primeru, predmet denacionalizacije zemljišča, podržavljena na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča in je upravičenec za podržavljena zemljišča dobil odškodnino v obliki nadomestnih zemljišč in v denarju, kar ni sporno, je upravičen do denacionalizacije v obsegu, ki predstavlja razliko med vrednostjo podržavljenih zemljišč in vrednostjo prejete odškodnine. Prav vrednost podržavljenih zemljišč in vrednost prejete odškodnine pa je v tem primeru sporna. Vrednost kmetijskih zemljišč se določi po stanju premoženja v času podržavljenja (1. odstavek 44. člen ZDen), in sicer glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi Odloka (3. odstavek 44. člena ZDen). In ker vrednost podržavljenih zemljišč in nadomestnih zemljišč ni bila ugotovljena skladno z navedenimi določbami, kar izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS z dne 14.5.2003, ki je prav zato pritožbi tožnika ugodilo, je sodišče prve stopnje v ponovnem postopku skladno z navedenim sklepom odločbo tožene stranke odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. V tem postopku se bo vrednost kmetijskih zemljišč ponovo ugotavljala. Pri tem bo morala tožena stranka upoštevati stališče Vrhovnega in Upravnega sodišča. Zato pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.