Jedro

Ugotovitev, da je imel karton robove ostre kot britev, sama po sebi ne zadostuje za opredelitev kartona za nevarnega.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato izpodbijana sodba s p r e m e n i tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 27,75 EUR in stroške pritožbenega postopka v znesku 111,00 EUR, vse v 15 dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijano vmesno sodbo je Okrajno sodišče v I. razsodilo, da tožena stranka odgovarja tožniku za škodo, ki jo je utrpel dne 18.11.2004 v proizvodnih prostorih R. d.o.o. v skladu z določili zavarovalne police štev.105436 in da tožnik soodgovarja za isto škodo do 50%. Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno sodbo. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da za škodo, ki je tožniku nastala v proizvodni hali, odgovarja tožnikov delodajalec R. d.o.o. kot lastnica oz. imetnica nevarne stvari (kartona z robovi ostrimi kot britev). Ker pa je imela ta družba sklenjeno pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo povzročeno drugim, ki po mnenju sodišča pokriva tudi obravnavani primer,pri toženi stranki, je tožena stranka dolžna tožniku povrniti škodo, v skladu s pogoji, ki izhajajo iz zavarovalne police. Ker pa je sodišče ugotovilo tudi, da je bilo ravnanje tožnika v nasprotju s tem, kar se pričakuje od povprečno skrbnega človeka, je prvostopenjsko sodišče ocenilo tožnikov doprinos k nastanku škodljive posledice v višini 50%.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano vmesno sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne zahtevek. Mnenja je, da karton ni nevarna stvar in zato imetnik kartona ne more objektivno odgovarjati za škodo, ki je nastala tožniku pri običajnem manipuliranju s kartonom in pri tem opozarja, da nikakor ni za spregledati dejstva, da se je tožnik poškodoval, ko je karton pobiral s tal. Nevarna stvar je tista, iz katere pri redni in običajni pazljivosti izvira večja nevarnost. V kolikor bi sprejeli stališče, da je karton oziroma papir nevarna stvar, potem bi vsi pisarniški uslužbenci spadali v kategorijo delavcev, ki delajo na nevarnih delovnih mestih oz. z nevarnimi stvarmi. Takšno širjenje pojma nevarne stvari, pa je v nasprotju z namenom, ki ga je imel zakonodajalec pri oblikovanju določb o objektivni odgovornosti.

Na pritožbo tožene stranke je odgovorila tožeča stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopenjske sodbe. Navja, da je stališče tožene stranke, da karton ni nevarna stvar, napačno in poudarja, da načeloma nobena stvar ni nevarna sama po sebi. Stvar postane nevarna šele glede na okoliščine posameznega primera. V konkretnem primeru ni šlo za revije, časopis ali papir, pač pa za karton, ki je imel robove ostre kot britev in je zato ta karton predstavljal nevarno stvar, kar je lepo opisal tudi izvedenec v svojem poročilu.

Pritožba je utemeljena.

Tožba tožeče stranke temelji na trditvah, da je podana odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke (tožnikovega delodajalca), ker je bila tožniku povzročena škoda na delu oz. v zvezi z delom in je tako škodo delodajalec tožniku dolžan povrniti po splošnih določilih civilnega prava. V obravnavanem primeru pa potrditvah tožeče stranke škoda izvira iz nevarne stvari oz. nevarne dejavnosti, ki jo je v konkretnem primeru predstavljal karton, saj je neznaten urez ob rob kartona povzročil rano s hudo okužbo.

Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik poškodovan na delovnem mestu, ko je med vožnjo viličarja opazil, da se je iz regala posul karton. Ustavil je viličarja ter nekaj kartonov pobral in jih položil nazaj na regal, pri tem je prišlo do vreza v mezinec desne roke. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je imel karton, s katerim se je porezal tožnik, robove ostre kot britev in da je do vreznine prišlo z ostrim delom ali robom kartona. Takšno dejansko stanje med strankama tudi ni sporno.

Tožena stranka utemeljeno ugovarja stališču prvostopenjskega sodišča o objektivni odškodninski odgovornosti njene zavarovanke. V našem pravnem sistemu je pravilo subjektivna ali krivdna odškodninska odgovornost, objektivna ali vzročna odškodninska odgovornost pa je izjema, saj velja le takrat, kadar je v zakonu to posebej določeno. Tako OZ v drugem odstavku 131. člena določa, da se za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico, odgovarja ne glede na krivdo. V 149. členu določa domnevo vzročnosti, po kateri se za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo, domneva, da izvira iz te stvari oziroma dejavnosti. V 150. členu pa določa kot odgovorno osebo imetnika nevarne stvari oziroma tistega, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo. Zakon ne opredeljuje pojma nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti. Gre za pravni standard, katerega vsebino napolnjuje sodna praksa oziroma v vsaki posamezni zadevi sodnik. Osnovno izhodišče je, da je nevarna stvar oziroma nevarna dejavnost izvor večje škodne nevarnosti, torej take, ki povzroča več poškodb kot običajna stvar ali dejavnost. Po splošnem družbenem pojmovanju mora odstopati od drugih stvari oziroma dejavnosti prav zaradi večje izpostavljenosti nastanku škode. Ali povedano malo drugače: nevarna stvar oziroma dejavnost je tista, pri kateri je tveganje za nastanek škode večje od običajnega in pri kateri nevarnosti presegajo tiste nevarnosti, s katerimi se srečuje vsak človek pri vsakdanjih opravilih.

Pravilo je, da v načelu ni nevarna stvar sama po sebi, pač pa je oziroma postane taka šele glede na okoliščine konkretnega primera, na kar v pritožbi opozarja tudi sama tožeča stranka. Objektivna odgovornost ni bila uzakonjena zaradi običajnih stvari in nevarnosti, ki smo jim izpostavljeni na vsakem koraku, temveč zaradi dejavnosti, ki so tako nevarne, da jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej nadzorovati. Pri presoji ali gre za nevarno stvar je upoštevati vse okoliščine primera, da obstoji povečana nevarnost, to je nevarnost, kjer obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda in je pri tem ob normalnem teku dogodka pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna. V tem smislu karton z ostrimi robovi ne more predstavljati nevarne stvari. Zato pravilno poudarja pritožba, da je potrebno v vsakem primeru, posebej ugotoviti, ali določena dejavnost oziroma določena stvar v konkretnih okoliščinah pomeni večjo nevarnost od povprečne nevarnosti glede na okoliščine primera in glede na tistega, ki jo opravlja.

Po vem povedanem, pritožbeno sodišče ugotavlja, da materialnopravni razlogi prvostopenjskega sodišča niso pravilni. Ugotovitev, da je imel karton robove ostre kot britev, sama po sebi ne zadostuje za opredelitev kartona za nevarnega. Za tako opredelitev bi morale biti ugotovljene dodatne konkretne okoliščine, ki bi predstavljale večjo nevarnost od običajne nevarnosti pri delu s kartonom. Take okoliščine pa v obravnavani zadevi niso bile niti zatrjevane, niti ugotovljene. Nasprotno, pritožba tožene stranke utemeljeno opozarja, da ne gre spregledati dejstva, da se je tožnik urezal ob karton pri tem, ko ga je pobral s tal. Opredelitev kartona za nevarno stvar, po vsem obrazloženem predstavljala zmotno razlago in uporabo materialnega prava. Zato je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke na podlagi četrtega odstavka 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ugoditi in odločiti kot v izreku te pritožbene odločbe. Čeprav je sodišče prve stopnje izdalo vmesno sodbo glede odgovornosti tožene stranke, je bilo treba izdati končno sodbo, saj čim ni podan temelj odškodninske odgovornosti v neki odškodninski pravdi, tudi tožbeni zahtevek ni utemeljen. Sprememba sodbe je narekovala tudi spremembo stroškovnega izreka (2. odst.165. Člena ZPP). Ker je bila tožeča stranka v tej pravdi povsem neuspešna, mora povrniti toženi stranki njene pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP), ki predstavljajo takso za odgovor na tožbo v znesku 27,75 EUR. Ker je tožeča stranka v celoti uspela s pritožbo, ji mora tožeča stranka povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, ki predstavlja takso za pritožbo v skupnem znesku 111,00 EUR.