Jedro

Povsem neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagatelj zaradi poškodb ne more več opravljati dejavnosti, ki so povezane z vodništvom in turizmom. Tudi življenjski slog predlagatelja dodatno kaže, da bo predlagatelj lahko izpolnjeval preživninsko obveznost, kot jo je določilo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlogu predlagatelja delno ugodi, in se sodna poravnava Okrožnega sodišča v Kranju IV P 2/2015 z dne 15. 10. 2015 v delu, ki se nanaša na plačevanje preživnine (2. tč. poravnave) spremeni tako, da je predlagatelj dolžan za obdobje od 5. 10. 20201 do 30. 5. 2021 do vsakega 15. dne v mesecu za preživljanje mladoletnega sina, rojenega 2011 plačevati preživnino v višini 193,00 EUR in za mladoletno hčer, rojeno 2013 preživnino v višini 161,00 EUR, za oba skupaj 354,00 EUR, od 1. 6. 2021 dalje pa (prav tako do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec) v znesku, kot bi ga bil dolžan plačevati po zadnji uskladitvi preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (tj. za preostanek leta 2021 skladno z obvestilom CSD za leto 2021, za leto 2022 skladno z obvestilom za leto 2022, itd.), in sicer na bančni račun nasprotne udeleženke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude posameznega obroka preživnine do plačila, da je tako določeno preživnino predlagatelj zavezan plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, odtlej pa v valoriziranih zneskih določenih po vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnin Vlade RS in obvestilu pristojnega centra za socialno delo (I), da se v preostalem delu, kot je predlagatelj zahteval več ali drugače, njegov predlog zavrne (II), da vsak udeleženec nosi svoje stroške tega postopka (III).

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

2. Predlagatelj v laični pritožbi navaja, da vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava2 in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, in da izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu za znižanje preživnine.

3. Sodišče prve stopnje je za določeno vmesno obdobje od 5. 10. 2020 do 30. 5. 2021 ugotovilo spremenjene okoliščine in znižalo preživnino, zmotno pa ni znižalo preživnine za obdobje od 1. 6. 2021 dalje. Sodišče se v sklepu do teh okoliščin ni opredelilo, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Sodišče je zmotno ugotovilo materialne zmožnosti predlagatelja. Zmotno je ugotovilo datum konca epidemije in okoliščine glede omejitvenih ukrepov ter možnosti koriščenja bonov. Sodišče ugotavlja obstoj spremenjenih okoliščin do 15. 6. 2021, s tem, da tudi po koncu epidemije ni bilo povpraševanja za gorsko vodenje, zato tudi takrat predlagatelj ni mogel pridobivati prihodkov.

5. Sodišče ni upoštevalo, da predlagatelj vsako leto težje opravlja delo gorskega vodnika, da nima možnosti druge zaposlitve, nima možnosti prekvalifikacije, in da je kot zavarovani delavec težje zaposljiv. Ima zdravstvene težave.3 Od 11. 11. 2022 do 2. 2. 2023 je bil zaradi operacije krpalnega kanala na desni roki na bolniškem dopustu, čaka ga operacija sive mrene, zamenjave kolka, operacija krčnih žil na desni nogi in drugi zdravniški posegi.

6. Predlagatelj je prejemal mesečno zgolj minimalno plačo v višini 778,00 EUR. Zaradi epidemije je ostal brez dela, izgubil je vse prihodke, zato je 6. 7. 2020 zaprl s. p. in se prijavil na Zavod za zaposlovanje, kjer je od 7. 7. 2020 do 6. 2. 2022 prejemal nadomestilo za brezposelnost v višini 479,08 EUR. Predlagatelj je težje zaposljiv, kar ugotavlja tudi sodišče, ki v nadaljevanju zmotno ugotavlja, da ni storil dovolj za iskanje drugega ali dodatnega dela za pridobitev prihodkov.

7. Zmotne so ugotovitve sodišča glede zaprtja predlagateljevega s. p. in odprtja s. p. njegove partnerke. Te ugotovitve so protispisne. Sodišče ni upoštevalo listin o prihodkih predlagatelja (A6 do A10) in njegove izpovedbe. V tem delu sklep tudi nima razlogov. Sodišče je zato storilo kršitvi iz 14. in 15. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

8. Sodišče je ugotovilo višino stroškov za preživljanje otrok nerazumno visoko, ki niso primerljivi s stroški in priznanimi potrebami drugih otrok primerljive starosti - predvsem pa ni upoštevalo materialnih zmožnosti predlagatelja.

9. Sodišče ni upoštevalo, da otroka bivata v hiši matere od nasprotne udeleženke, da ne plačujeta najemnine, ne plačujeta stanovanjskih stroškov, zato je sodišče neutemeljeno upoštevalo najemnino v višini 100,00 EUR, prav tako pa niso izkazani mesečni stanovanjski stroški v višini 150,00 - 250,00 EUR. Stroški bivanja za otroka ne presegajo 40,00 EUR mesečno.

10. Otroka jesta v šoli. Ta del stroškov je zajet v postavki šola in zato dvakrat upoštevan. Stroški prehrane so mesečno 50,00 do 70,00 EUR. Mesečni stroški oblačil in obutve ne presegajo 50,00 EUR za otroka, vse ostalo je pretirano in razkošno. Mesečni stroški povezani s šolanjem ne presegajo 60,00 EUR.

11. Stroški jahanja, kitare, baleta, različni športi - plavanje, smučanje, deskanje na snegu, tek na smučeh, kolesarjenje, motokros, drsanje, rolanje, kotalkanje, planinarstvo, alpinizem, športno plezanje, turno smučanje niso ocenjeni realno in niso izkazani. Ti stroški predstavljajo še dodanih 200,00 EUR nepokritih potreb, ki niso potrebni, ki jih ni mogoče naprtiti predlagatelju, ker je to v nasprotju z določbo 189. člena DZ.

12. Ugotovljeni mesečni stroški za preživljanje otrok so pretirani. Realen mesečni strošek preživljanja posameznega otroka je 200,00 EUR.

13. Sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo stroškov preživljanja, ki jih ima predlagatelj, ki so povezani z najemnino, stanovanjskimi stroški, ogrevanjem, itd. 14. Materialne zmožnosti nasprotne udeleženke so se od zadnje določitve preživnine povečale, ker prejema mesečne dohodke v višini 1.200,00 EUR, hkrati pa še otroški dodatek v višini 70,00 EUR mesečno.

15. Razmerje med prihodki predlagatelja in nasprotne udeleženke je 35 % proti 65 %, v času epidemije pa je bilo razmerje 25 % - 75 %, zato je sodišče zmotno porazdelilo preživninsko breme med oba udeleženca.

_**Odgovor na pritožbo**_

16. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

_**Odločitev o pritožbi**_

17. Pritožba ni utemeljena.

_**Glede kršitev postopka**_

18. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

19. Sodišče prve stopnje se je v sklepu podrobno opredelilo do vseh relevantnih dejstev, nobene protispisnosti ni v sklepu, zato nista podani kršitvi iz 14. tč. in 15. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP.

20. V sklepu je sodišče prve stopnje logično in argumentirano pojasnilo razloge, zaradi katerih je znižalo preživninsko obveznost predlagatelja „le“ za obdobje do 30. 5. 2021, s tem, da je protispisna pritožbena trditev, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo glede predlagateljeve preživninske obveznost od 1. 6. 2021 dalje.

21. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vse listine, ki sta jih pravdni stranki predložili. Izpovedba predlagatelja je bila glede na listine prilagojena potrebam uspeha v postopku, kar še posebej velja glede izbrisa predlagatelja iz registra s. p. _**Glede uporabe materialnega prava**_ Sodišče prve stopnje je povzelo zakonske določbe in sicer 183., 189., 190., 196. in 197. čl. DZ4 in prav tako pritožba, zato teh zakonskih določb pritožbeno sodišče znova ne povzema, da bi se izognilo ponavljanju.

22. Sodišča prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, s tem, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje.

23. Pritožbeno sodišče še dodaja, da na podlagi 197. člena DZ zavezanec, kar je v konkretnem primeru predlagatelj, lahko zahteva znižanje preživnine, upravičenca pa sta otroka in ne njuna mati, ki je zgolj njuna zakonita zastopnica, s tem, da se starša na podlagi drugega odstavka 197. člena lahko sporazumeta o znižanju ali zvišanju z izvršilnim naslovom določene otrokove preživnine, in lahko predlagata sklenitev sodne poravnave - ta predlog pa sodišče zavrne, če sporazum ni v skladu s koristmi otroka.

_**Presoja pritožbenega sodišča**_

24. Sodišče prve stopnje je v zvezi z materialnimi zmožnostmi predlagatelja pravilno upoštevalo, da je bila večina omejitvenih ukrepov zaradi epidemije odpravljena pred 15. 6. 2021, da so že pred tem datumom turistične storitve zaživele tudi zaradi turističnih bonov, da predlagatelj biva v turistično zelo obljudenem kraju, da njegova dejavnost, s katero pridobiva prihodek, je v zvezi s turizmom, da je vodenja turistov lahko opravljal samostojno kot s. p. ali preko delodajalca. Glede na te ugotovitve ni odločilno, da turisti niso mogli unovčiti bonov za dejavnost, ki jo je opravlja predlagatelj preko svojega s. p. oz. kasneje preko s. p. njegove partnerke.

25. Sodišče prve stopnje navedlo številne razloge,5 ki prepričljivo potrjujejo, da predlagatelj ni imel (nima) resnega namena opustiti svojo dejavnost, ki jo je imel registrirano pod imenom A. A. s. p., in da s to dejavnostjo nadaljuje v okviru s. p. njegove partnerke. Pritožbeno sodišče izpostavlja le nekatera dejstva iz sklepa sodišča prve stopnje, ki te ugotovitve potrjujejo - identičnost imen (s. p.), enaka blagovna znamka, istovrstna dejavnost, časovno sosledje zaprtja s . p. predlagatelja in registracija s. p. partnerke od predlagatelja, predlagatelj je prokurist v s. p. njegove partnerke, ipd. Predlagatelj je po izobrazbi metalurški tehnik, ima vozniški izpit za tovornjak in licenco za lokalnega turističnega vodnika, pa vendar ni izkazal, da bi vsaj poskušal najti zaposlitev, ki bi ustrezala njegovim pridobljenim znanjem. Že ta dejstva potrjujejo, da je predlagatelj prejemal in tudi sedaj prejema višje dohodke od izplačane minimalne plače oziroma prispevkov, ki jih je prejemal za čas nezaposlenosti, kar hkrati pomeni, da je lahko tudi ustvaril prihranke, kar dodatno potrjuje, da bo lahko plačeval oz. plačal določeno preživnino, ob tem, da je sodišče prve stopnje njegovo preživninsko obveznost do 30. 5. 2021 znižalo in je bilo v tem obdobju preživninsko breme v večjem delu na nasprotni udeleženki. Tako se izkaže, da tudi predlagateljeva bolniška odsotnost, ki je nastopila po izdaji izpodbijanega sklepa zaradi operacije, ne more odločilno vplivati na predlagateljeve materialne zmožnosti - še posebej glede vrsto poškodbe, ni mogoč sklep, da predlagatelj v tem obdobju dejavnosti vodenja turistov ni mogel opravljati.6 Povsem neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagatelj zaradi poškodb ne more več opravljati dejavnosti, ki so povezane v vodništvom in turizmom. Tudi življenjski slog predlagatelja dodatno kaže,7 da bo predlagatelj lahko izpolnjeval preživninsko obveznost, kot jo je določilo sodišče prve stopnje.

26. Pritožba ne navede dejstev, na podlagi katerih bi pritožbeno sodišče podvomilo v ugotovitve sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka plačuje materi za bivanje v hiši najemnino v višini 100,00 EUR, da so z bivanjem povezani mesečni stroški v višini 150,00 do 250,00 EUR, da so ob upoštevanju števila oseb v gospodinjstvu mesečni stroški bivanja, ki odpadejo na otroka 70,00 EUR.

27. Glede na starost otrok in njune (športne) aktivnosti je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je mesečni strošek prehrane za otroka 150,00 EUR oziroma 160,00 EUR, čeprav imata otroka tudi v šoli prehrano. Glede na starost otrok so primerno ocenjeni mesečni stroški za obleko in obutev v višini 74,00 EUR oziroma 89,00 EUR. Tudi mesečni stroški povezani s šolanjem v višini 90,00 EUR oziroma 100,00 EUR so izkazani, posebej glede na razpredelnico teh stroškov in prepričljivo izpoved nasprotne udeleženke. Otroka obiskujeta prostočasne dejavnosti, ki so povezani s stroški, ki jih je sodišče prve stopnje realno ocenilo, in so v okviru finančnih zmožnosti staršev - enako velja tudi za stroške opreme za te aktivnosti.8

28. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo posamezne mesečne stroške otrok in posledično pravilno ugotovilo, da so skupni mesečni stroški za B. 630,00 EUR in za C. 560,00 EUR. Neutemeljene so pritožbene trditve, da so skupni mesečni stroški preživljanja otrok določeni nerazumno visoko, in da niso primerljivi s mesečnimi stroški preživljanja drugih otrok oziroma potrebami drugih otrok primerljive starosti.

29. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo izdatke, ki jih ima predlagatelj z lastnim preživljanjem, s tem, da k bivalnim stroškom prispeva tudi njegova partnerka.

30. Pravilna je tudi porazdelitev preživninskega bremena, tako glede na finančne sposobnosti udeležencev, kot ob upoštevanju dejstva, da je breme varstva in vzgoje otrok na nasprotni udeleženki.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

31. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

1 Ko je (v tem nepravdnem postopku) vložil predlog za znižanje preživnine. 2 Predlagatelj na 2. str. povzema materialnopravne določbe in se sklicuje na 183., 189., 190., 196. in 197. člen Družinskega zakonika (DZ). 3 Ki jih podrobno opisuje v drugem odstavku na str. 3 pritožbe. 4 V 10. tč. sklepa. 5 V 16. tč. sklepa. 6 Kar dodatno potrjujejo tudi dokazi, ki jih je predložila nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo. 7 Npr. predlagateljevo počitnikovanje in aktivnosti na Mauritiusu. 8 Podrobneje glej 23.- 25. tč. sklepa sodišča prve stopnje.