Jedro

Toženka je prekoračila okvir zahteve disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka in ravnala v nasprotju z določbami Disciplinskega pravilnika IZS, ker se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevala na kršitev določb Pravilnika o zasnovi in študiji požarne varnosti, ki jih ni v zahtevi disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka in v izreku izpodbijanega sklepa.

Neskladnost s predpisi predstavlja disciplinsko kršitev, zato sodišče meni, da ne more hkrati predstavljati tudi prepovedane škodljive posledice.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se sklep Disciplinskega sodišča Inženirske zbornice Slovenije št. DS 25/2017 s 23.9.2019 odpravi v I. in III. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 516,67 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je drugostopenjski organ ugodil pritožbi disciplinskega tožilca zoper sklep prvostopenjskega organa – Disciplinske komisije Inženirske zbornice Slovenije (IZS) št. DK 25/2017 s 4. 12. 2018, ki je tožnika oprostil vseh očitanih kršitev. Odločil je, da je tožnik kriv, da kot odgovorni projektant požarne varnosti pri izdelavi študije požarne varnosti št. 60/2016 v januarju 2017 za Trgovski objekt A. ni upošteval vseh pravil stroke in veljavnih predpisov s tem, ko: - ni predvidel vgradnje notranjih hidrantov v Študiji požarne varnosti št. 60/2016 in Izkazu požarne varnosti za Trgovski objekt A. ter to potrdil v Izkazu požarne varnosti s 27. 10. 2017 brez vgradnje notranjih hidrantov, kljub temu da je gradnja teh glede na zahteve smernic VKF, na katere se sklicuje Študija požarne varnosti št. 60/2016, zahtevana, in sicer v smernici VKF Löscheinrichtungen/18-15de; - v študiji in izkazu požarne varnosti pri načrtovanju odvoda dima in toplote ni določil potrebnih površin za dovod svežega zraka, ki bi bile prilagojene kapaciteti izračunanih odvodnih površin, kot to zahteva smernica VKF Rauch und Warmeabzugsanlagen/21-15de, s čimer je storil kršitev iz 8. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah1, saj s projektiranjem po zadnjem stanju gradbene tehnike ni zagotovil vsaj enake stopnje varnosti pred požarom, kot s projektiranjem po tehnični smernici za požarno varnost TSG-1-001:2010 oziroma tega pri projektiranju ni ustrezno dokazal; opisano ravnanje, storjeno v malomarnosti, predstavlja kršitev po 3. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS in po 2. členu Kodeksa poklicne etike članov IZS; za kar mu je bila izrečena disciplinska sankcija opomin (I. točka izreka). V ostalem delu je pritožbo disciplinskega tožilca zavrnil in potrdil izpodbijano, a nespremenjeno prvo alinejo prvega odstavka prvostopenjskega sklepa (II. točka izreka) ter tožniku naložil plačilo stroškov disciplinskega postopka v znesku 500,00 EUR (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi je ugotovil, da tožnik ni navedel ustreznih izračunov in dokazil, s katerimi bi izkazal, da ukrepi iz drugih standardov zagotavljajo vsaj enako stopnjo varnosti pred požarom, kot s projektiranjem po tehnični smernici. Glede notranjih hidrantov je navedel, da dodatek smernice VKF, ki zahteva namestitev notranjega hidrantnega omrežja, sicer ni obvezen, vendar določa ukrepe, s katerimi se doseže nivo požarne varnosti, ki ga zahteva 2. točka smernice VKF. Tožnik bi zato moral opustitev hidrantov ustrezno utemeljiti in dokazati v študiji požarne varnosti. Nadalje je ugotovil, da je tožnik storil disciplinsko kršitev, ker pri načrtovanju odvoda dima in toplote ni določil potrebnih površin za dovod svežega zraka. Tožnik je obe kršitvi storil v malomarnosti, saj se ni zavedal, da bo zaradi njegovega dejanja oziroma opustitve nastala prepovedana posledica, pa bi se glede na svoje osebne lastnosti, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno in glede na svojo usposobljenost za opravljanje določenega dela moral zavedati, da prepovedana škodljiva posledica lahko nastopi. Zavedati bi se moral, da bo moral svoje rešitve v študiji požarne varnosti ustrezno utemeljiti in dokazati, saj se je oprl na 8. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z odločitvijo drugostopenjskega organa ne strinja v delu, v katerem je spoznan za krivega, in v tem obsegu vlaga tožbo iz razlogov nepravilne uporabe materialnih predpisov, nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev pravil postopka. Toženki očita, da je nepravilno uporabila določbo 8. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah, ki ne vsebuje zahteve, da bi moral pri projektiranju po zadnjem stanju gradbene tehnike ustrezno dokazati zagotovitev vsaj enake stopnje varnosti pred požarom kot s projektiranjem po smernici TSG. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se je toženka sklicevala še na kršitev 8. člena Pravilnika o zasnovi in študiji požarne varnosti, ki pa tožniku ni bila očitana niti v zahtevi disciplinskega tožilca niti v tenorju izpodbijanega sklepa, zato je v tem delu presegla okvir obtožbe in odločala o kršitvi, za katero ni podane zahteve disciplinskega tožilca.

4. Dalje navaja, da izpodbijani sklep ne vsebuje opisa in utemeljitve škodljive posledice, ki naj bi jo s svojim ravnanjem povzročil, in ki predstavlja zakonski znak vsake disciplinske kršitve, niti škodljiva posledica tožnikovega ravnanja ni bila dokazana. Zatrjuje, da v nobenem primeru zaradi rešitev, ki so predvidene v njegovi študiji v zvezi z notranjimi hidranti, ni nastala in ne more nastati škodljiva posledica, zaradi česar v skladu z 12. oziroma 13. členom Disciplinskega pravilnika IZS tudi ne more biti podana kršitev in disciplinska odgovornost. 5. Meni, da je v disciplinskem postopku dokazal, da je pri izdelavi študije požarne varnosti upošteval vsa pravila stroke in veljavne predpise in je bila zagotovljena vsaj enaka stopnja varnosti pred požarom, kot s projektiranjem po tehnični smernici TSG, višja požarna varnost pa je bila skladno s pravili stroke tudi ustrezno dokazana. Dodaja, da vgradnja notranjih hidrantov po smernici VKF tudi ni obvezna, ampak gre le za priporočilo v aneksu, ki ni obvezni del smernice. Glede načrtovanja odvoda dima in toplote poudarja, da je v študiji požarne varnosti predvidel zadostno površino dovodnih odprtin, ki je bila preverljiva iz grafičnih prilog študije in načrtov arhitekture.

6. Sodišču tako predlaga, naj izpodbijani akt v delu, v katerem je spoznan za krivega, odpravi in potrdi sklep prvostopenjskega organa oziroma podrejeno izpodbijani akt odpravi in ga oprosti očitanih kršitev oziroma podrejeno izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje pred spremenjeni senat drugostopenjskega organa. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da iz drugega odstavka 8. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah izhaja, da mora pooblaščeni inženir v okviru izračuna pri projektiranju svoje ukrepe ustrezno utemeljiti in dokazati, da zagotavljajo enako stopnjo varnosti pred požarom kot po smernici TSG. Slednje izhaja tudi iz določb smernice TSG. Dodaja, da v izpodbijanem sklepu ni presegla okvira obtožbe s tem, ko v izreku ni navedla določbe 8. člena Pravilnika o zasnovi in študiji požarne varnosti, saj zgolj ta okoliščina ne predstavlja kršitve Disciplinskega pravilnika IZS. Nadalje navaja, da prepovedano posledico predstavlja že samo dejstvo, da v študiji požarne varnosti ni ustreznih izračunov in pojasnil, ali projektiranje zagotavlja enako stopnjo varnosti pred požarom, saj pri disciplinski odgovornosti članov zbornice škodljiva posledica ni pogojena z nastankom dejanske škode. Ena od posledic ravnanja tožnika pa je tudi škoda, povzročena investitorju, ki nima objekta, zgrajenega na ustreznem nivoju požarne varnosti. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne in tožniku naloži povrnitev njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Obe stranki sta vložili še pripravljalno vlogo, v kateri odgovarjata na navedbe nasprotne stranke.

9. Na naroku za glavno obravnavo sta obe stranki vztrajali pri že podanih navedbah.

**Glede datuma odločitve sodišča**

10. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožnikovemu pooblaščencu in pooblaščenki toženke vročen 7. 12. 2021. To pomeni, da je ob upoštevanju 5-dnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa2 in ob smiselni uporabi drugega odstavka 70. člena ZUS-13 sodbo izdalo 16.12.2021, to je po dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo.

**Dokazni sklep**

11. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 30.11.2021 vpogledalo vse listine, predložene v sodnem postopku, to je listine, ki jih je v sodni spis vložil tožnik (priloge A2 do A18) ter vse listine v upravnem spisu zadeve.

12. Zavrnilo pa je vpogled v smernice International Fire Engineering Guidelines, Edition 2005; Hong Kong, Code of Practice for Fire Safety in Buildings 2011 (October 2015 version) Part G Guidelines on Fire Engineering; BS 9999, Fire safety in the design, management and use of buildings - Code of practice; Fire safety risk assessment, Offices and shop; in VKF Loscheinrichtungen/18-15de, kar je predlagal tožnik, in sicer kot nepotrebne, saj je tožbi ugodilo že iz razloga bistvene kršitve pravil postopka. Zato se s samo vsebino standardov požarne varnosti ni ukvarjalo. Iz istega razloga je zavrnilo tudi tožnikov dokazni predlog vpogleda v listino Tehnični nadzor obstoječega hidrantnega omrežja št. 188/2017 s 25.10.2017 in zaslišanje tožnika.

13. Zavrnilo je tudi vpoglede spletnih strani glede požara v bolnišnici B., ker v postopku med strankama ni sporno, da je v bolnišnici, ki je imela notranje hidrante, prišlo do požara, in vpogled spletne strani podjetja C., ker tožnikovo delo v preteklosti ni pravno upoštevno za obravnavani primer.

14. Dokazni predlog za zaslišanje priče D. D. pa je tožnik na naroku umaknil. **K I. točki izreka** _Splošno_

15. Tožba je utemeljena.

16. Upoštevaje izpodbijani sklep in navedbe tožnika ter toženke med strankama ni sporno, da tožnik, kot odgovorni projektant požarne varnosti, pri izdelavi Študije požarne varnosti št. 60/2016, januar 2017, za Trgovski objekt A. (priloga A6) ni uporabil smernic TSG, temveč je uporabil švicarske smernice VKF, ki predstavljajo ukrep, ki temelji na izračunih v okviru metod požarnega inženirstva, in pomeni uporabo zadnjega stanja gradbene tehnike po drugi alineji prvega odstavka 8. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah.4

17. Sporno pa je, ali je predmetna tožnikova študija požarne varnosti narejena skladno z 8. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah, kar zatrjuje tožnik in s tem v zvezi toženki očita, da je z izpodbijanim sklepom presegla obtožbo, ker je v obrazložitvi navedla 6. in 8. člen Pravilnika o zasnovi in študiji požarne varnosti,5 ter ali iz izpodbijanega sklepa izhajajo škodljive posledice.

18. Disciplinsko kršitev iz 3. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS stori član zbornice, če krši kodeks poklicne etike, pravila stroke, predpise (zakoni, tehnični in ostali predpisi in standardi) ali akte zbornice. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS morajo inženirji spoštovati in pravilno uporabljati veljavno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Evropske unije, veljavne predpise, tehnična pravila, veljavne in splošno sprejete standarde, norme in pravila stroke, po katerih se ravnajo pri opravljanju svojega poklica in pri storitvah, ki so jim zaupane. V skladu z 11. členom Disciplinskega pravilnika IZS je član zbornice odgovoren za kršitev, če je podana njegova krivda v obliki naklepa ali malomarnosti.

19. Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik disciplinsko kršitev storil s krivdno obliko malomarnosti, ki jo določa 13. člen Disciplinskega pravilnika IZS. Po tej določbi član zbornice krši svoje dolžnosti iz malomarnosti, če se ne zaveda, da zaradi njegovega dejanja ali opustitve lahko nastopi prepovedana škodljiva posledica, pa bi se glede na svoje osebne lastnosti, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, in glede na svojo usposobljenost za opravljanje določenega dela moral zavedati, da prepovedana škodljiva posledica lahko nastopi, oziroma če se je zavedal, da zaradi njegove storitve ali opustitve lahko nastane škodljiva (prepovedana) posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko preprečil ali da ne bo nastala.

_Glede očitane prekoračitve obtožbe_

20. Tožnik očita toženki, da je prekoračila okvir obtožbe, ker je očitani mu kršitvi v izpodbijanem sklepu obrazložila s sklicevanjem na 8. člen Pravilnika o zasnovi in študiji požarne varnosti, ki ni omenjen niti v tenorju izpodbijanega sklepa niti v zahtevi disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka. Sodišče ugotavlja, da je disciplinski postopek, ob upoštevanju 59. člena Disciplinskega pravilnika IZS,6 predlagalni postopek, ki se prične in teče na podlagi zahteve disciplinskega tožilca in v okviru njegovega zahtevka. Zato mora po mnenju sodišča zahteva za uvedbo postopka v skladu s 4. točko 60. člena Disciplinskega pravilnika IZS vsebovati tudi označbo disciplinske kršitve z navedbo določb pravilnika, ki naj se po predlogu disciplinskega tožilca uporabijo.

21. V obravnavanem primeru sta v zahtevi disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka (priloga A7) in v izreku izpodbijanega sklepa (priloga A2) navedeni določbi 3. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS in 2. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS, ki se nanašata na kršitve pravil stroke, zakonodaje in drugih predpisov, tehničnih pravil, standardov ter aktov zbornice, in ki sta konkretizirani s kršitvijo 8. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah, ker tožnik s projektiranjem po zadnjem stanju gradbene tehnike naj ne bi zagotovil vsaj enake stopnje varnosti pred požarom, kot s projektiranjem po tehnični smernici TSG oziroma tega pri projektiranju naj ne bi ustrezno dokazal. 22. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa toženka očitano kršitev utemeljuje s kršitvami 6. in 8. člena Pravilnika o zasnovi in študiji požarne varnosti, ki določata vsebino zasnove ali študije ter tehničnega poročila in risbe. Vendar po mnenju sodišča ti določbi v obravnavanem primeru nista pravno relevantni, saj tožniku v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka ni bila očitana pomanjkljivost tehničnega poročila oziroma mu ni bilo očitano, da svojih rešitev v študiji ni obrazložil, kot to navaja toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ampak mu je disciplinski tožilec očital, da so njegove rešitve predstavljale neustrezno stopnjo varnosti pred požarom, kar pa je toženka v izpodbijanem sklepu le pavšalno obrazložila in ni konkretizirala. Sodišče meni, da bi za ugotavljanje kršitev določb Pravilnika o zasnovi in študiji požarne varnosti sporni določbi morali biti opredeljeni že v sami zahtevi disciplinskega tožilca in v izreku izpodbijanega sklepa v okviru opisa oziroma označbe disciplinske kršitve z navedbo določb pravilnika, kot to določa 4. točka 60. člena Disciplinskega pravilnika IZS.

23. Sodišče tako zaključuje, da je toženka prekoračila okvir zahteve disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka in ravnala v nasprotju z določbami Disciplinskega pravilnika IZS, ker se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevala na kršitev določb Pravilnika o zasnovi in študiji požarne varnosti, ki jih ni v zahtevi disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka in v izreku izpodbijanega sklepa.

_Glede prepovedane škodljive posledice_

24. Med strankama ni sporno, da prepovedana škodljiva posledica predstavlja predpostavko disciplinske odgovornosti v skladu s 13. členom Disciplinskega pravilnika IZS, sporno pa je, ali v obravnavanem primeru prepovedana škodljiva posledica lahko nastopi oziroma je nastala in bila obrazložena v izpodbijanem sklepu. Toženka s tem v zvezi navaja, da je škodljiva posledica že samo dejstvo, da študija požarne varnosti ni izdelana v skladu s predpisi, ker nima ustreznih izračunov in pojasnil glede stopnje varnosti pred požarom. Vendar pa neskladnost s predpisi predstavlja disciplinsko kršitev, zato sodišče meni, da ne more hkrati predstavljati tudi prepovedane škodljive posledice. Navedbe toženke glede škode, ki naj bi bila povzročena investitorju, ker objekt naj ne bi bil zgrajen na ustreznem nivoju požarne varnosti, pa so (prvič) podane šele v odgovoru na tožbo in pripravljalni vlogi, zato ne morejo odpraviti pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa.

25. Sodišče tako sledi tožniku v delu, da izpodbijani sklep niti v izreku niti v obrazložitvi ni opredelil prepovedane škodljive posledice, kot predpostavke disciplinske odgovornosti, posledično pa tudi vzročna zveza med kršitvijo in prepovedano škodljivo posledico ni opredeljena in obrazložena. Izpodbijani sklep je v tem delu tako pomanjkljiv, da sodišče njegove pravilnosti in zakonitosti sploh ne more preizkusiti. Navedeno predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

_Sklepno_

26. Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo in drugostopenjski sklep v izpodbijanem delu (I. in III. točki izreka)7 odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo v tem obsegu skladno s tretjim odstavkom te določbe vrnilo drugostopenjskemu organu v ponovni postopek.

27. Tožnik je sicer predlagal, naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije (s tem, ko je predlagal odpravo izpodbijanega dela drugostopenjskega sklepa in potrditev prvostopenjskega sklepa ter podredno oprostitev očitanih kršitev), vendar za takšno odločanje sodišča niso izpolnjeni pogoji, določeni v 65. členu ZUS-1.8 Glede na prej navedeno namreč podatki postopka ne dajejo zanesljive podlage za odločanje v sporu polne jurisdikcije, ob tem pa tožnik niti ne zatrjuje, da bi mu nov postopek pri toženki prizadel težko popravljivo škodo.

28. V ponovljenem postopku bo moral organ ugotovljene kršitve odpraviti in pri presoji očitanih kršitev Disciplinskega pravilnika IZS upoštevati obseg zahteve disciplinskega tožilca ter ugotoviti, katere prepovedane škodljive posledice lahko nastanejo zaradi tožnikovega dejanja ali opustitve. Sodišče ob tem še dodaja, da je organ na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

29. Ker je sodišče tožbi ugodilo že iz navedenih razlogov, se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo, saj za odločitev niso pravno relevantne. Iz istega razloga tudi ni izvedlo ostalih predlaganih dokazov.9 **K II. točki izreka**

30. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik o povrnitvi stroškov).

31. Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 385,00 EUR, skladno s 4. členom Pravilnika povišani za 10%, saj je moral tožnik zadevo na poziv sodišča dodatno pojasnjevati, ter 22 % DDV (njegov pooblaščenec je namreč zavezanec za ta davek), kar skupaj znaša 516,67 EUR.

32. Stroške je toženka tožniku dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

33. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Uradni list RS št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in 61/17. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Po drugem odstavku 70. člena ZUS-1 lahko v zapletenih primerih sodišče odloži izdajo sodbe za osem dni od dneva, ko je bila končana glavna obravnava. 4 Po drugi alineji prvega odstavka 8. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah se smejo pri projektiranju in gradnji stavb namesto ukrepov, navedenih v tehnični smernici iz prejšnjega člena, uporabiti ukrepi, ki temeljijo na izračunih v okviru metod požarnega inženirstva. 5 Uradni list RS št. 12/13, 49/13 in 61/17. 6 Po 59. členu Disciplinskega pravilnika IZS se disciplinski postopek prične z vložitvijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka. 7 Tožnik drugostopenjski sklep toženke s tožbo izpodbija v delu, v katerem je spoznan za krivega. Plačilo stroškov disciplinskega postopka (III. točka izreka izpodbijanega sklepa) se skladno z določbo prvega odstavka 91. člena Disciplinskega pravilnika IZS naloži kršitelju, če je spoznan za krivega očitane mu kršitve, v primeru oprostitve ali ustavitve postopka pa stroške disciplinskega postopka skladno s tretjim odstavkom te določbe Disciplinskega pravilnika IZS nosi zbornica. 8 Po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. 9 Glej: 12. in 13. točka obrazložitve te sodbe.