Jedro

Tudi v sodno socialnih sporih je treba za zavarovanje denarne terjatve iz 270. člena ZIZ, ali nedenarne terjatve iz 272. člena ZIZ verjetno izkazati, da terjatev obstoji, ali da bo zoper dolžnika nastala ter vsaj še eno od nadaljnjih predpisanih predpostavk. Torej nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja uveljavitev denarne terjatve precej otežena ali onemogočena, oz. pri nedenarni terjatvi nevarnost, da bo onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, oz. da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez začasne odredbe nastale upniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo vlogo, poimenovano "Začasna odredba zaradi nezakonito vodenega socialnega pravdnega postopka o odvzemu varstvenega dodatka in odškodnine", ki jo je prejelo 14. 5. 2019. Začasno odredbo je zavrglo kot nedopustno, ker glede na 72. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih1 (ZDSS-1) ni procesne predpostavke za vsebinsko odločanje, saj je bilo o zadevi že pravnomočno razsojeno.

2. Zoper sklep je tožnik vložil ugovor, ki je predložen v pritožbeno obravnavo.

Pritožnik predlaga, da sodišče povrne pravno varnost, možnost priprave na postopek, uveljavljanje varstva zakonitosti in revizije. Zahteva izdajo takšnega sklepa, da ne bo nobenega dvoma in suma v pristranskost in zakonitost socialnega spora, če je Slovenija res socialna in pravna država, kot govori 2. člen Ustave RS.

Izpostavlja, da se je pritožil ne glede na to, da je sklep pravnomočen in koristil izredno pravno sredstvo, čeprav ni imel odobrenega pravnega varstva (verjetno mišljeno: brezplačne pravne pomoči). Iz naslova varstvenega dodatka je bila zahtevana tudi pravica do oprostitve plačila RTV prispevka zaradi zagotovitve minimalnih sredstev za kulturo. Ministrstva je potrebno med seboj povezati, ko delajo samovoljno, nezakonito in nepošteno, kot v njegovem primeru. Ministrstva so zelo neoperativna. Zakonov se ne sme kršiti, ustave pa tudi ne, kar je treba vkalkulirati v odgovornost za opravljeno delo. Tega v svojem primeru ne vidi. Če gre za pristranskost, gre tudi za kaznivo dejanje oziroma sum na kaznivo dejanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve po 366. členu v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP), pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni pogojev za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do pavšalnih in povsem nepovezanih očitkov za zagotovitev pravne varnosti, možnosti priprave na postopek, vloge za varstvo zakonitosti, revizijo, nepristranskost sojenja in drugo.

Do predhodnih navedb se vsebinsko ni mogoče, niti potrebno opredeljevati, saj v okoliščinah konkretnega primera ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane. Enako velja glede oprostitve plačila RTV naročnine, ki ne more biti predmet sodno socialnega spora ter z ničemer utemeljenih očitkov o domnevno samovoljnem, nezakonitem in nepoštenem ravnanju ministrstev. Sicer je potrebno že načeloma pritrditi pritožniku, da se zakonov in Ustave RS ne sme kršiti, kar je zagotovljeno tudi v predmetni zadevi.

5. Za pritožbeno rešitev je bistveno, da je z izpodbijanim sklepom predlagana "Začasna odredba zaradi nezakonito vodenega socialnega postopka o odvzemu varstvenega dodatka in odškodnini" zakonito zavržena. Za meritorno obravnavanje predloga niso izpolnjene predpisane predpostavke.

6. Pritožbeno sodišče je že večkrat poudarilo3, da so začasne odredbe sredstvo za zavarovanje denarne ali nedenarne terjatve, in da jih je mogoče izdati pred, med ali celo po končanem sodnem postopku iz spora o glavni stvari. V sodno socialnih sporih je v skladu z ZDSS-1 začasno odredbo mogoče izdati na predlog stranke ali celo po uradni dolžnosti ob pogojih, določenih z Zakonom o izvršbi in zavarovanju4 (ZIZ), v kolikor ni v ZDSS-1 urejeno drugače. Sicer pa ZDSS-1 v 70. členu določa, da se z začasno odredbo lahko odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi stranki z izvršbo nastala težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda, ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev.

7. Seveda mora stranka tudi v sodno socialnih sporih za zavarovanje denarne terjatve iz 270. člena ZIZ, ali nedenarne terjatve iz 272. člena ZIZ verjetno izkazati, da terjatev obstoji, ali da bo zoper dolžnika nastala ter vsaj še eno od nadaljnjih predpisanih predpostavk. Torej nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja uveljavitev denarne terjatve precej otežena ali onemogočena, oz. pri nedenarni terjatvi nevarnost, da bo onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, oz. da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez začasne odredbe nastale upniku.

8. Prav nobena od navedenih predpostavk v obravnavanem primeru ni izkazana, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje. Sicer v konkretnem primeru sploh ne gre za katerega od predmeta sporov iz 1. odstavka 7. člena ZDSS-1, ko se socialni spori začnejo z izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko, v upravnem postopku dokončno odločbo. V tožnikovem primeru se je tožba iz spora o glavni stvari nanašala na vtoževanih 8.582,00 EUR odškodnine zaradi domnevno neutemeljene izgube varstvenega dodatka. Vendar je takšen tožbeni zahtevek s sodbo št. IV Ps 379/2017 z dne 1. 10. 2017 že pravnomočno zavrnjen. S sklepom Psp 97/2019 z dne 10. 4. 2019 je namreč potrjen sklep VI Ps 379/2017 z dne 12. 2. 2019, da se pritožba z dne 27. 2. 2017 zoper zavrnilno sodbo VI Ps 379/2017 z dne 11. 10. 2017 šteje za umaknjeno. Ker pri pravnomočni zavrnilni sodni odločbi ni kaj izvrševati, tudi iz tega razloga ni mogoče uveljavljati izdaje začasne odredbe, ki po naravi stvari predstavlja ukrep zavarovanja terjatve.

9. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbo na podlagi 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrdi zakoniti sklep sodišča prve stopnje o procesnem zavrženju predlagane začasne odredbe.

1 Ur. l. RS, št. 2/2004. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Npr. v zadevi Psp 169/2017. 4 Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami.