Jedro

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja: - ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo v vezi s 4 % znižanjem osnovne plače pravosodnega funkcionarja – državnega pravobranilca.

Izrek

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja: - ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo v vezi s 4 % znižanjem osnovne plače pravosodnega funkcionarja – državnega pravobranilca.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev, da je Odločba Generalnega državnega pravobranilca št. Pers. 19/00 z dne 2. 4. 2009 in odločba Vlade RS št. 10900-6/2009-5 z dne 9. 7. 2009 nezakonita, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za obdobje od 1. 4. 2009 do 24. 7. 2009 prikazati obračun plače brez odbitka 4 % osnovne plače, za obdobje od 25. 7. 2009 do 30. 11. 2009 pa obračunati bruto razliko v plači v višini 4 % osnovne plače, odvesti ustrezne prispevke in davke, izplačati neto znesek razlike v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov razlik od izplačilnega dne v naslednjem mesecu dalje do plačila in naložiti toženi stranki povračilo stroškov postopka. Hkrati je tožnici naložilo povrnitev stroškov tožene stranke. Ocenilo je, da je Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev (v nadaljevanju: ZZZPF, Ur. l. RS, št. 20/2009) kot kasnejši predpis, katerega namen je bil zagotavljanje vzdržnosti javnih financ oziroma varovanje proračuna, dopustno posegel v plačo tožnice oziroma državnih pravobranilcev. Poseg je bil dopusten ne glede na določbo 42. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (v nadaljevanju: ZDPra, Ur. l. RS, št. 20/1997 – in naslednji), katere namen je zaščititi državnega pravobranilca pred (samovoljnim) znižanjem plače, ki ne bi temeljilo na zakonu oziroma bi temeljilo na hierarhično nižjem predpisu od zakona.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnice in sodbo sodišča prve stopnje delno razveljavilo v delu I. toče izreka, ki se nanaša na zahtevek za prikaz obračuna plače brez odbitka 4 % osnovne plače za obdobje od 1. 4. 2009 do 24. 7. 2009 in tožbo v tem delu zavrglo, delno pa spremenilo sodbo v nerazveljavljenem delu I. točke izreka in v II. točki izreka tako, da se v tem delu glasi: "1. Odločba Generalnega državnega pravobranilca št. Pers. 19/00 z dne 2. 4. 2009 in odločba Vlade RS št. 10900-6/2009-5 z dne 9. 7. 2009 sta nezakoniti glede znižanja osnovne plače tožnice za čas od 1. 4. 2009 do 2. 10. 2009, višji tožbeni zahtevek pa se zavrne (1. točka). Tožena stranka je dolžna tožnici za obdobje od 25. 7. 2009 do 2. 10. 2009 obračunati bruto razlike v plači v višini 4 % osnovne plače, odvesti davke prispevke ter ji izplačati neto znesek razlike v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov, to je od izplačilnega dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, v 8 dneh pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek pa se zavrne (2. točka). Vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka)". V preostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo nerazveljavljeni in nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje. Navedlo je, da je treba znižanje plač državnih pravobranilcev presojati v kontekstu ureditve znižanja plač vseh sodnih funkcionarjev v obravnavanem obdobju (tako sodnikov, državnih tožilcev kot tudi državnih pravobranilcev). Postavilo se je na stališče, da kolikor je v matičnem zakonu kot lex specialis za posameznega sodnega funkcionarja določeno, da se lahko le s tem zakonom določi znižanje plače funkcionarja, ni mogoče z nobeno uveljavljeno metodo razlage tega člena v ZDPra (kot matičnem zakonu za državne pravobranilce) razlagati tako, da lahko katerikoli drug zakon, le da ni nižji v hierarhiji pravnih aktov, ki jih sprejme zakonodajalec, določi znižanje plače sodnega funkcionarja. Znižanje osnovne plače pravosodnih funkcionarjev je zakonito le od takrat dalje, ko je pričela veljati novela matičnega zakona, torej od začetka veljavnosti ZDPra-C (od 3. 10. 2009), pred tem pa znižanje osnovne plače za državne pravobranilce na podlagi ZZZPF ni bilo zakonito.

3. Tožena stranka predlaga, da se zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizija zaradi odgovora Vrhovnega sodišča na vprašanje, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo v vezi s 4 % znižanjem osnovne plače pravosodnega funkcionarja – državnega pravobranilca. Tako bi se razrešilo vprašanje, ali je znižanje plače državnega pravobranilca možno tudi v primeru, ko tako določi drug zakon ali je v obravnavanem obdobju le matični zakon dovoljeval znižanje osnovne plače in le v primerih, ki so bili v njem izrecno določeni. Navaja, da je bilo kršeno pravilo iz 2. člena ZZZPF. Po mnenju tožene stranke določba 42. člena ZDPra varuje državnega pravobranilca pred znižanjem osnovne plače le na individualni ravni v času trajanja mandata, da se zagotovi neodvisnost in nepristranskost pri izvrševanju funkcije. Po prepričanju tožene stranke pa citirana določba zakona ne izključuje morebitnega sistemskega znižanja plače funkcionarjem, kar vsekakor predstavljajo varčevalni ukrepi kot del ekonomske politike države. Če bi se lahko plača pravosodnega funkcionarja znižala le v primeru, ko to določa matični zakon, razlaga ustavnega sodišča o upravičenem znižanju plač sodnikov v izjemnih primerih ne bi imela nikakršnega smisla. ZZZPF je znižanje plač funkcionarjev določil kot začasni ukrep, ki je bil sprejet zaradi zagotovitve stabilnosti javnih financ v letu 2009, hkrati pa je bil v razumnem sorazmerju z zasledovanim ustavno dopustnim ciljem. Drugačno razlaganje določb bi povsem izničilo namen zakona. Določbi 42. člena ZDPra in 2. člena ZZZPF sta hierarhično enakovredni in glede na to, da je določba 2. člena ZZZPF kasnejša, se 42. člen ZDPra ne more uporabiti oziroma ne more preprečiti znižanja osnovnih plač. Tožena stranka poudarja, da je pravno vprašanje pomembno zaradi zagotovitve enake obravnave položaja pravosodnih funkcionarjev glede znižanja osnovne plače za vse pravosodne funkcionarje, s čimer bi se posledično zagotovila tudi pravilna in enotna uporaba materialnega prava.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Revizijo je zato v tem obsegu dopustilo.