Jedro

Glede na upnikov umik izvršilnega predloga se neposredna izvršilna dejanja v izvršilni zadevi In 1657/2014 že od leta 2019 ne morejo več opravljati, saj je izvršilni postopek In 1657/2014 že zaključen. Navedeno pa pomeni, da dolžnik za odločanje o predlogu za odlog že ustavljene izvršbe In 1657/2014 nima več pravnega interesa. Vsebinska odločitev o predlogu za odlog namreč ne more več v ničemer izboljšati pravnega položaja dolžnika v izvršilni zadevi In 1657/2014, glede na to, da je bila ta izvršba že končana.

V primeru, ko je v teku več izvršilnih postopkov na isto dolžnikovo nepremičnino, se sicer opravi en sam, enoten postopek prodaje nepremičnine, saj upniki, na predlog katerih je bil pozneje izdan sklep o izvršbi, pristopijo k že prej začeti, vodilni izvršilni zadevi. V vodilni izvršilni zadevi se opravi postopek prodaje tudi, če je ta že bila ustavljena. Vendar pa se ne glede na navedeno o pravnih sredstvih dolžnika odloča v vsaki posamezni izvršilni zadevi posebej in lahko pride v teh zadevah tudi do različnih odločitev sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog dolžnika za odlog izvršbe z dne 17. 1. 2024 zavrže.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe z dne 17. 1. 2024.

2.Dolžnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Višjemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za odlog izvršbe ugodi, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je izpodbijana odločitev nepravilna in nezakonita. V zvezi s predlogom za odlog izvršbe po 1. točki drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) dolžnik navaja, da argument sodišča, da naj očitno nesorazmerje ne bi predstavljalo matematičnega nesorazmerja, upoštevaje primerljivo judikaturo, ne drži. Sodišča so tako v več zadevah zapisala, da določilo 1. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ od sodišča terja primerjanje višine izterjevane terjatve ter vrednosti nepremičnine (VSL sklep I Ip 323/2023 z dne 4. 4. 2023 in VSL sklep I Ip 480/2022, kjer je sodišče celo - seveda matematično, ker drugače pač ne gre - izračunalo, kolikšen % vrednosti nepremičnine predstavlja znesek izterjevanega dolga), kar je čisti matematični izračun in nič drugega. Prav tako pa sodišče sploh ni pojasnilo, za kakšno ugotavljanje oziroma za ugotavljanje po katerem ključu pa naj bi torej v tozadevnih primerih šlo, če ne za matematično operacijo.

2.Dalje je pritožnik zatrjeval, da je velik del dolga poplačal in da je njegov dolg do upnika v postopkih I 3577/2019 in I 1363/2023 na dan podaje predloga za odlog izvršbe znašal še 31.984,05 EUR, kar je precej manj, kot znaša tretjina ocenjene vrednosti dolžnikovega solastnega deleža do 1/3 na nepremičnini, ki je predmet rubeža. Vrednost pritožnikovega solastnega deleža na tej nepremičnini je bila namreč ocenjena v znesku 105.000,00 EUR. Tako ne drži, da pritožnik sploh ne bi podal navedb v smeri nesorazmernosti in jih izkazal, kot to zaključuje sodišče. Vsekakor gre v tem primeru za situacijo, ko je višina terjatve očitno nesorazmerna z vrednostjo nepremičnine, dolžnikovega doma, ki je predmet izvršbe. Znesek terjatve v višini nekaj tisoč evrov manj kot je 1/3 ocenjene vrednosti zarubljenega solastnega dela na nepremičnini, je zagotovo moč uvrstiti pod termin omenjene nesorazmernosti, to nesorazmerje pa še toliko bolj pride do izraza ob upoštevanju dejstva, da je nepremičnina dolžnikov dom. Tudi prvostopenjsko sodišče samo je podalo obrazložitev, da je pri presoji utemeljenosti predloga za odlog izvršbe treba upoštevati vse okoliščine vsakega primera posebej, ena izmed takih okoliščin pa je tudi ta, da je nepremičnina dolžnikov dom. Pa tudi, da dolžnik nima nobene druge nepremičnine, s pomočjo katere bi lahko rešil svoj stanovanjski problem. Glede na navedeno je dolžnik izkazal izpolnjevanje vseh pogojev za odlog izvršbe po 1. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ, ker sodišče prve stopnje ni sledilo temu, pa je njegova odločitev napačna.

2.V zvezi s predlogom za odlog po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ dolžnik navaja, da je napačna ocena sodišča, da ne obstajajo posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe na strani dolžnika. Poudarja, da je skladno z novejšimi izhodišči sodne prakse presoja škode po prvem odstavku 71. člena ZIZ do določene mere omiljena, če gre za izvršbo na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, saj je treba upoštevati poseben pomen doma za družinsko življenje posameznika (VSL sklep I Ip 408/2022). Morebitna izguba doma namreč pomeni trajno in praviloma nepovratno posledico, ki intenzivno poseže v položaj dolžnika in njegovih družinskih članov. Za prav tak primer pa gre tudi v tej zadevi. Dolžnik je pojasnil, da bi v primeru prodaje njegovega solastnega deleža na nepremičnini z ženo ostala brez doma, prav tako ima dolžnik dolžnost preživljanja mladoletne, 15 let stare hčere, tudi ta pa bi torej v primeru prodaje nepremičnine oziroma njenega dela ostala brez doma.

2.Obenem je dolžnik ustrezno zatrjeval, da je v zadnjem času poplačal velik delež zatrjevanega dolga, kar je že samo po sebi razlog, da se izvršba za nekaj časa odloži in se v tem času izvedejo nadaljnja delna poplačila dolga. Točnega načrta poplačila pa dolžnik resda ni ponudil, a ne zato, ker ga ni želel, temveč zato, ker gre za negotova dejstva. Pritožnik namreč ne ve vnaprej, kakšne pridohodke in kdaj po prejel, vsekakor pa vselej, ko kakršnekoli prihodke prejme, njihov del nameni poplačilu dolga do upnika. Dolžnik je po poklicu arhitekt, ki torej prihodke prejema na podlagi izvedenih projektov. Število in vrednost projektov v določenem poslovnem letu pa je seveda negotovo, kaj takega vnaprej sploh ni moč napovedati. To je torej razlog, zaradi katerega dolžnik v svojem predlogu za odlog izvršbe ni podal konkretnejših s tem povezanih trditev, saj bi se lahko le-te, če bi jih vseeno podal, kaj kmalu izkazale za neresnične. Je pa v zadnjem obdobju, kot je to splošno znano, prisotna velika porast povpraševanja po storitvenih dejavnostih, vključno z dejavnostjo, s katero se ukvarja dolžnik. Tako da dejansko je pričakovati, da bo dolžnik v letu 2025 imel povečan obseg dela oziroma projektov, s prihodkom od katerih bo lahko poplačeval upnikovo terjatev. Glede na pojasnjeno je torej zaključiti, da v tej zadevi obstajajo posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe.

3.Sodišče je pritožbo dolžnika vročilo upnici Republiki Sloveniji (ki je upnica v pristopnih izvršilnih zadevah I 3577/2019 in I 1363/2023) v odgovor. Upnica v zakonskem roku na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP; oba v zvezi 15. členom ZIZ).

6.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o predlogu dolžnika z dne 17. 1. 2024 za odlog izvršbe na nepremičnino ID znak 1. V vlogi so navedene opravilne številke štirih izvršilnih zadev, in sicer: In 1657/2014, I 3577/2019, I 3115/2016 in I 1363/2023. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog dolžnika za odlog izvršbe zavrnilo kot neutemeljen, saj je ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za odlog po 1. oziroma 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Pri tem iz opravilne številke in uvoda izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil slednji izdan (le) v (vodilni) izvršilni zadevi In 1657/2014 upnika A. d. o. o., ki pa je že pravnomočno zaključena. Iz spisa In 1657/2014 je namreč razvidno, da je upnik z vlogo z dne 4. 7. 2019 umaknil predlog za izvršbo in je zato sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10. 7. 2019 izvršilni postopek ustavilo ter odločilo, da se razveljavi zaznamba sklepa o izvršbi In 1657/2014 z dne 26. 8. 2014 v zemljiški knjigi pri nepremičnini ID znak 1. Glede na upnikov umik izvršilnega predloga se torej neposredna izvršilna dejanja v izvršilni zadevi In 1657/2014 že od leta 2019 ne morejo več opravljati, saj je izvršilni postopek In 1657/2014 že zaključen. Navedeno pa pomeni, da dolžnik za odločanje o predlogu za odlog že ustavljene izvršbe In 1657/2014 nima več pravnega interesa. Vsebinska odločitev o predlogu za odlog namreč ne more več v ničemer izboljšati pravnega položaja dolžnika v izvršilni zadevi In 1657/2014, glede na to, da je bila ta izvršba že končana. Da je bila izvršba v zadevi In 1657/2014 že ustavljena, ter da ima le še dolg do upnika Republike Slovenije v zadevah I 3577/2019 in I 1363/2023, je v predlogu za odlog izvršbe navedel tudi sam dolžnik.

7.Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za meritorno odločanje o vlogi (prim. smiselno tudi 343. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Tega sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki ga je izdalo le v že končani zadevi In 1657/2014 upnika A. d. o. o., ni upoštevalo. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se predlog dolžnika za odlog izvršbe z dne 17. 1. 2024 zavrže kot nedovoljen (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8.Nazadnje pa višje sodišče še pojasnjuje, da se v primeru, ko je v teku več izvršilnih postopkov na isto dolžnikovo nepremičnino, sicer opravi en sam, enoten postopek prodaje nepremičnine, saj upniki, na predlog katerih je bil pozneje izdan sklep o izvršbi, pristopijo k že prej začeti, vodilni izvršilni zadevi (prim. 171. člen ZIZ). V vodilni izvršilni zadevi se opravi postopek prodaje tudi, če je ta že bila ustavljena. Vendar pa se ne glede na navedeno o pravnih sredstvih dolžnika odloča v vsaki posamezni izvršilni zadevi posebej in lahko pride v teh zadevah tudi do različnih odločitev sodišča. Tega pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo, saj je v njem odločilo le o predlogu za odlog izvršbe v vodilni zadevi In 1657/2014, ki je že bila ustavljena, na še aktivni pristopni izvršilni zadevi I 3577/2019 in I 1363/2023 pa se izpodbijani sklep, kot izhaja iz njegovega uvoda in opravilne številke, sploh ne nanaša. V obeh še aktivnih izvršilnih zadevah I 3577/2019 in I 1363/2023 bo tako sodišče prve stopnje o predlogu dolžnika za odlog izvršbe z dne 17. 1. 2024 še moralo odločiti.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 71, 71/2, 71/2-1, 71/2-4, 171 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 366

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.