Jedro

Predlagateljica je v predlogu in dopolnitvi na splošno zatrjevala ekonomsko, psihično in fizično nasilje nasprotnega udeleženca, konkretno pa je opredelila en dogodek v letu 2018, tri dogodke v marcu 2023 in enega še poleti tega leta ter dva dogodka v maju 2024. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da so dogodek iz leta 2018 in dogodki iz marca ter dogodek iz poletja 2023 preveč oddaljeni in ne izkazujejo intenzitete nasilja in kontinuiranega trajanja nasilja v povezavi z dogodkoma v maju 2024.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice, da se nasprotnemu udeležencu naloži, da v roku 30 dni stanovanje, na naslovu A. 1, Ljubljana, ki ga ima v skupni uporabi s predlagateljico, za obdobje 12 mesecev prepusti predlagateljici v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam in predlagateljici povrne stroške postopka s pripadki (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2.Zoper sklep v celoti se je pravočasno iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov pritožila predlagateljica. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi in nasprotnemu udeležencu naloži plačilo stroškov postopka.

3.Kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Posledično je nepopolno in zmotno ugotovilo tudi dejansko stanje, ker v postopku ni obravnavalo, ugotavljalo in presojalo zatrjevanih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca, ki so se zgodili več kot šest mesecev pred vložitvijo predloga. Pravilo četrtega odstavka 22.b člena ZPND je jasno. Nepravilno ga je razlagati tako, da v primeru, ko je predlog vložen v roku šestih mesecev, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo, v njem zaradi časovne odmaknjenosti ni dopustno uveljavljati nasilja, ki se je zgodilo več kot šest mesecev pred vložitvijo predloga. Po zmotnem prepričanju sodišča takšnega nasilja v postopku sploh ni potrebno ugotavljati, presojati in tudi ne upoštevati oziroma je to celo nedopustno.

4.Dejstvo je, da se je nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico začelo v letu 2018, ko je z njenega računa brez soglasja dvignil 65.000 EUR, nato pa se je samo še nadaljevalo. Tako je 7. 3. 2023 nasprotni udeleženec s pogodbo o dosmrtnem preživljanju brez obvestila in brez soglasja predlagateljice razpolagal s skupnim stanovanjem na A. 1, Ljubljana, jo pri notarju obrekoval, jo dne 17. 3. 2023 še fizično napadel in ji poškodoval hrbtenico, poleti 2023 jo žalil na banki in jo 17. 5. 2024 ponovno fizično napadel. Nasilje je bilo intenzivno, predlagateljica pa se je le branila. Pri tem ji je prizadejal poškodbe, vidne na predloženih fotografijah. Nasilja nasprotnega udeleženca onemogoča skupno bivanje udeležencev v istem stanovanju in ga ni mogoče presojati parcialno, predlagani ukrep pa ustreza načelu sorazmernosti.

5.Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Postopki po ZPND so nujni in prednostni (četrti odstavek 22.a člena ZPND), saj lahko le tako učinkovito zaščitijo žrtev nasilja. Izrečeni ukrepi so začasni. Prav zaradi zagotavljanja učinkovitosti varstva je dokazni standard nižji in zadostuje že, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, izkazana s stopnjo verjetnosti. Velja tudi obratno; če dejstva v okviru hitrega in nujnega postopka niso izkazana s stopnjo verjetnosti, sodišče predlog za izrek ukrepov po ZPND zavrne.

8.Predlagateljica je v predlogu in dopolnitvi na splošno zatrjevala ekonomsko, psihično in fizično nasilje nasprotnega udeleženca, konkretno pa je opredelila en dogodek v letu 2018, tri dogodke v marcu 2023 in enega še poleti tega leta ter dva dogodka v maju 2024 (točka 15. izpodbijanega sklepa). Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da so dogodek iz leta 2018 in dogodki iz marca ter dogodek iz poletja 2023 preveč oddaljeni in ne izkazujejo intenzitete nasilja in kontinuiranega trajanja nasilja v povezavi z dogodkoma v maju 2024. V skladu s četrtim odstavkom 22.b člena ZPND mora biti predlog podan najkasneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo, ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Drži, da so do neke mere pomembna tudi pretekla ravnanja udeležencev postopka. Vendar to tudi po oceni pritožbenega sodišča velja le tedaj, ko je izpolnjena osnovna predpostavka, to je, da je do zatrjevanega nasilja oziroma posega v osebnostne pravice prišlo v zakonsko predpisanem roku šestih mesecev pred vložitvijo predloga. Šele v tem primeru bi moralo sodišče prve stopnje sedanjo ogroženost predlagateljice ocenjevati celostno, torej pri presoji upoštevati tudi pretekla ogrožujoča dejanja, na podlagi katerih bi ugotovilo, kakšna stopnja zaščite žrtev je ustrezna. Namen ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, namreč ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja. Njihov namen je prevencijski, torej, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj žrtvi družinskega nasilja zagotovi ustrezno varstvo. Gre za odgovor pristojnih institucij na akutno ogroženost žrtev. Ta mora biti izkazana znotraj časovnega obdobja šestih mesecev.

9.Udeleženca postopka sta bivša zakonca, ki sta se razvezala po šestdesetih letih zakona in skupnega premoženja še nista razdelila. Še vedno skupaj živita v solastnem ena in pol sobnem stanovanju na naslovu A. 1, Ljubljana. V obravnavani zadevi je torej najprej pomembno, ali je v šestih mesecih pred vložitvijo predloga prišlo s strani nasprotnega udeleženca do nasilnih ravnanj, ki bi zahtevala varstvo predlagateljice. V obdobju zadnjih šest mesecev pred vložitvijo predloga sta se po navedbah predlagateljice zgodila dva dogodka. Prvi v maju 2024, ko je nasprotni udeleženec zoper njo izvajal psihično nasilje, drugi pa 17. 5. 2024, ko jo je tudi fizično napadel.

10.Sodišče prve stopnje je glede prvega dogodka, ko naj bi nasprotni udeleženec psihično nasilje vršil tako, da je B. B. in C. C. govoril, da je predlagateljica dementna, da ne ve, kaj govori, da je nesramna oziroma vse sorte, utemeljeno ugotovilo, da zatrjevana nasilna dejanja, zaradi katerih naj bi se predlagateljica počutila ponižano in manjvredno, niso dokazana. Priči trditev predlagateljice nista potrdili, predlagateljica pa ob zaslišanju tudi ni pojasnila kaj "vse sorte" je nasprotni udeleženec še govoril. Poleg tega ravnanja po opisani vsebini in intenzivnosti niso takšna, da bi opravičevala izrek predlaganega ukrepa, kar pravilno ocenjuje sodišče prve stopnje.

11.Ni dvoma, da imata udeleženca medsebojne konflikte. Dne 17. 5. 2024 je konflikt prerasel v fizičen obračun med udeležencema. Dokazna ocena sodišča prve stopnje, da predlagateljica tudi v tem dogodku ni bila žrtev nasilja in se ni le branila, temelji na skrbni oceni posameznih dokazov in vseh dokazov skupaj, je preverljiva in v celoti prepriča. Ocena, da sta v tem konfliktu, ko sta se prerivala, utrpela poškodbe oba, torej tudi nasprotni udeleženec, ne temelji le na fotografijah nasprotnega udeleženca, temveč tudi na izpovedi priče predlagateljice, soseda, ki je potrdil, da je nasprotni udeleženec poškodovan in na izpovedi nečakinja nasprotnega udeleženca, ki je povedala, da je zaradi tega dogodka dala razviti fotografije, ki jih je s fotoaparatom, na katerem je viden datum, posnel nasprotni udeleženec.

12.Ni dvoma, da bi tudi policija, ki je prišla na kraj dogodka, v primeru, če bi ugotovila, da gre pri vidnih poškodbah za resne poškodbe udeležencev, sprožila ustrezne postopke, a je obema le izdala plačilni nalog zaradi kršitve ZJRM-1. Predlagateljica se je nato s taksijem odpeljala na urgenco in bila hospitalizirana iz socialnih razlogov, ker nima prijateljev ali svojcev, ki bi jo lahko 24 ur opazovali (predlagano je bilo ambulantno opazovanje). Da bi bili ustrezni postopki zaradi telesne poškodbe sproženi s strani zdravnikov, ni zatrjevano. Če bi nasprotni udeleženec, kot trdi pritožba, skočil na predlagateljico, jo tepel s pestjo po glavi, jo udaril po rokah s pohodno palico, ki se je ob upiranju predlagateljice tudi zlomila, zdravniki takih poškodb predlagateljice gotovo ne bi spregledali in bi ustrezno reagirali. Pritožbeni trditvi, da je šlo za intenziven napad na predlagateljico tako ni mogoče pritrditi.

13.Sodišče prve stopnje je tudi zapis CSD, da je nasprotni udeleženec kot povzročitelj nasilja v odnosu do predlagateljice v premoči, pravilno ocenilo celostno in v povezavi z ostalimi dokazi. V postopkih po ZPND je naloga sodišča, da ugotavlja dejstva in pridobiva dokaze in te vloge CSD, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, nima. Iz zapisa CSD izhaja, da konflikti med udeležencema tudi policiji niso neznani. Policija je pri njima neprerekano večkrat intervenirala od leta 2022 dalje. Nikoli pa pri tem ni bil ugotovljen, prav tako kot ne 17. 5. 2024, podrejeni položaj enega ali drugega udeleženca. Drug zoper drugega tudi nikoli nista želela sprožiti nobenega postopka.

14.Žaljiva je bila tudi predlagateljica. Sama je povedala, da nasprotnega udeleženca žalila z ustašem. Povedala je tudi, da mu ne dovoli, da bi ga na skupnem domu obiskovali svojci. V konfliktu se mu zoperstavi in se ga ne boji. Ponujeno varno zavetje je odklonila, po konfliktu 17. 5. 2024 se je vrnila v stanovanje in sodišču povedala, da v stanovanju ni nihče ogrožen, ker imata vsak svojo sobo. Sodišče prve stopnje na naroku tudi ni zaznalo, da se predlagateljica nasprotnega udeleženca boji, sama pa je strah pred njim izrecno o tem povprašana zanikala.

15.Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je raven konflikta med udeležencema visoka, ne pa tudi obstoj nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico, ki bi pri predlagateljici povzročila občutke ogroženosti in strahu, kar bi utemeljevalo izselitev nasprotnega udeleženca iz stanovanja in s tem poseg v njegove pravice.

V pritožbi uveljavljeni razlogi tako niso podani. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo napak, je pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

Ker predlagateljica s pritožbo ni bila uspešna, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (osmi odstavek 22.a člena ZPND), odločitev pa je zajeta v zavrnilnem izreku tega sklepa.

-------------------------------

1Primerjaj sklep VSL IV Cp 1065/2020.

2Sklep VSL IV Cp 716/2024 z dne 26. 4. 2024.

3Predlagateljica je predlog vložila 19. 6. 2024.

4Zakon o javnem redu in miru.

Zveza:

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19, 22a, 22a/4, 22b, 22b/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.