Jedro

Kadar namreč stečajno sodišče ne razpolaga s podatki o lastništvu stečajnega dolžnika na nepremičninah, mora te podatke zbrati in mu jih posredovati prav zemljiškoknjižno sodišče. Če bi moralo zemljiškoknjižno sodišče izvesti še fazo predhodnega preizkusa, pa ga ni, ker je kar samo v sklep o dovolitvi zaznambe vpisalo identifikacijsko označbo nepremičnine dolžnika, tak sklep o vpisu ni nezakonit.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa se izbriše. Pritožnica nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor udeleženca G. d.d., kot neutemeljen in potrdilo sklep strokovne sodelavke z dne 10.4.2009, Dn. št. 1, s katerim je bila na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. St 1 z dne 29.11.2007 odrejena zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist predlagatelja Gf. d.o.o., pri apartmaju št. 11, ki se nahaja v prvem nadstropju stanovanjske stavbe A7 na naslovu K. na parc. št. 646 k.o. B. z identifikacijsko št., vpisanem v vl. št. 1548/11 k.o. B. kot last S. d.d. Proti sklepu se pritožuje udeleženec G. d.d., ki predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagani vpis ne dovoli. V bistvenem delu pritožbe ponavlja ugovorne navedbe. Na prvem mestu zatrjuje, da za opravljeni vpis nista bila izpolnjena dva pogoja, ki ju zahteva 148. čl. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1, Uradni list RS, št. 58/2003). Utemeljenost zahtevka za vpis namreč iz listine, ki je bila podlaga vpisu, ni izhajala, niti listina po vsebini in drugih lastnostih ni ustrezala pogojem, ki jih zakon določa za listine, ki so lahko podlaga vpisu. Pritožba zatrjuje, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da gre za situacijo iz drugega odstavka 31. čl. ZZK-1, torej za zaznambo stečaja. Zaznambo stečaja dovoli sodišče na podlagi 93. čl. ZZK-1 na podlagi sklepa stečajnega sodišča o začetku stečajnega postopka, v obravnavanem primeru pa stečajni postopek nad udeležencem sploh ni bil začet. Bila je izdana začasna odredba, katere namen pa ni isti, kot to velja za zaznambo stečaja. Prvi odstavek 31. čl. ZZK-1 zahteva, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo, ta pogoj pa se ne zahteva le pri zaznambi osebnih stanj in kadar gre za zaznambo stečaja. To pomeni, da bi v obravnavanem primeru, ko gre za zaznambo začasne odredbe, moral predlagatelj ustrezno oblikovati predlog in v njem navesti podatke o nepremičninah, ki jih želi zavarovati z začasno odredbo. Poleg tega iz vsebine sklepa ne izhaja, da bi sodišče z njim odredilo prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, sploh pa ne na način, da se ta prepoved zaznamuje v zemljiški knjigi. Prepovedalo je le sklepanje pravnih poslov, s katerimi bi dolžnik svoje premoženje odtujil ali obremenil. Končno pa v sklepu ni navedeno, da se dolžniku prepoveduje sklepanje pravnih poslov v korist predlagatelja Gf. d.o.o., pač pa je prepoved splošna. Dolžnik ne sme sklepati nobenih pravnih poslov, razen če mu tako dovoli stečajni senat. Posledica izpodbijanega sklepa je absurdna, saj lahko stečajni dolžnik po njem sklepa pravne posle in bi se lahko vknjižila lastninska pravica na pridobitelja, če bi predložil soglasje imetnika pravice o prepovedi odtujitve in obremenitve, to je družbe Gf. d.o.o. To pa bi bilo seveda v nasprotju z izdano začasno odredbo. Nepravilen je tudi sklep o stroških, saj je stroške namerno povzročila stranka z neustreznim predlogom za izdajo začasne odredbe.

Pritožba ni utemeljena.

Ne drži, da naj bi prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu navedlo, da gre za zaznambo stečaja. Sklep je namreč povsem jasen. Gre za vpis po uradni dolžnosti, opravljen na podlagi sklepa Okrožnega sodišča o izdaji začasne odredbe v stečajni zadevi predlagatelja Gf. d.o.o., s katero je bilo dolžniku prepovedano sklepanje pravnih poslov, s katerimi bi svoje premoženje odtujil ali obremenil. Izrecno je poudarjeno, da ne gre za zaznambo stečaja, temveč za zaznambo začasne odredbe, ki je prilagojena namenu stečajnega postopka. Izdana je v skladu s 95. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL – Uradni list RS, št. 67/93 s spremembami), in se mora na podlagi 171. čl. ZPPSL po uradni dolžnosti vpisati v ustrezno „drugo evidenco“, to je v zemljiško knjigo, zaradi zavarovanja pravic upnikov. Po 98. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) odloči sodišče o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki je začasno odredbo izdalo, priložen pa mora biti sklep o začasni odredbi. Tudi če se za obravnavani primer ne bi moglo neposredno uporabiti drugega odstavka 31. čl. ZZK-1, ki le v primeru zaznambe stečaja ne zahteva, da mora biti v listini, ki je podlaga vpisu, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, to še ne pomeni, da je izpodbijani sklep nezakonit. Kadar namreč stečajno sodišče ne razpolaga s podatki o lastništvu stečajnega dolžnika na nepremičninah, mora te podatke zbrati in mu jih posredovati prav zemljiškoknjižno sodišče (1. tč. tretjega odstavka 199. čl. ZZK-1). Zaradi te dolžnosti bi bilo nerazumno v situaciji, kot je obravnavana, ko gre za izvedbo sklepa stečajnega sodišča, izvajati predhodni postopek po drugem odstavku 146. čl. ZZK-1 in zahtevati od stečajnega sodišča predložitev takšnega sklepa, ki bo vseboval identifikacijske znake vseh dolžnikovih nepremičnin. Sklep St 1 je bil zato v obravnavani zadevi vsekakor izvedljiv, oziroma drugače povedano, če bi moralo zemljiškoknjižno sodišče izvesti še fazo predhodnega preizkusa, pa ga ni, ker je kar samo v sklep o dovolitvi zaznambe vpisalo identifikacijsko označbo nepremičnine dolžnika, tak sklep o vpisu ni nezakonit. Tudi ne drži, da v sklepu o začasni odredbi ni vsebovana prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, saj se prepoved nanaša na sklepanje pravnih poslov v zvezi s katerimkoli premoženjem dolžnika.

Kot je bilo zgoraj obrazloženo, se začasna odredba iz 95. čl. ZPPSL na podlagi prvega odstavka 171. čl. ZPPSL vpiše po uradni dolžnosti, zato pritožnica ne more uspeti niti s pritožbeno trditvijo, da v obravnavanem primeru stečajno sodišče o zaznambi sploh ni odločilo.

Neutemeljena pa je tudi pritožbena trditev, da sodišče ne bi smelo odrediti zaznambe v korist Gf. d.o.o. Začasna odredba je bila namreč izdana prav na predlog tega upnika v skladu s 95. čl. ZPPSL, ki določa, da lahko izda stečajni senat začasno odredbo na predlog upnika, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, 98. čl. ZZK-1 pa predvideva v primeru zaznambe začasne odredbe v zemljiški knjigi tudi navedbo podatkov o upniku, na čigar predlog je bila začasna odredba izdana. Pritožbena trditev, da je s tem sodišče dovolilo razpolaganje stečajnega dolžnika z njegovimi nepremičninami v primerih, ko bi predložil soglasje imetnika pravice o prepovedi odtujitve in obremenitve, to je družbe Gf. d.o.o., je pravno zmotna. V obravnavanem primeru namreč ne gre za vknjižbo pravice, temveč za zaznambo začasne odredbe, katere učinki so drugačni kot v primerih, ko gre za vknjižbo pravice prepovedi odtujitve in obremenitve.

Neutemeljena je tudi pritožba glede stroškov postopka. Te mora trpeti pritožnik sam, tako glede na kriterij uspeha v postopku, kot glede na pravila Zakona o nepravdnem postopku, po katerih mora vsak udeleženec nepravdnega postopka (praviloma) nositi svoje stroške postopka. Iz istih razlogov pritožnik nosi sam tudi svoje stroške pritožbenega postopka (165. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. in 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku – ZNP in v zvezi s 120. čl. ZZK-1).

Pritožbeno sodišče je iz opisanih razlogov pritožbo zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. tč. tretjega odstavka 161. čl. ZZK-1).