Jedro

Pravi pomen besedne zveze „Nagrada za narok“ po tarifni številki 3102 Odvetniške tarife je ta, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 28. 10. 2010 sklenilo, da se zaradi delnega umika tožbe postopek v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo za znesek v višini 4.000,00 EUR, ustavi in razsodilo, da (1.) sta toženca dolžna tožniku nerazdelno plačati odškodnino v višini 3.000,00 EUR z zakonskimi (zamudnimi obrestmi) od dne 27. 7. 2009 dalje do plačila; (2.) kar zahteva tožnik več ali drugače se zavrne: (3.) toženca sta dolžna tožniku nerazdelno v roku 15 dni povrniti njegove pravdne stroške v višini 476,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka naprej do plačila, da ne bo izvršbe.

Zoper sodbo se je pritožil tožnik iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi napačne uporabe materialnega prava in zaradi odločitve glede stroškov postopka in predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in sodbo spremeni, podrejeno pa, da vrne zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje. Navedel je, da mu je sodišče prisodilo prenizko odškodnino. Pritožnik je v pritožbi ponovil okoliščine primera, predvsem, da se je zaradi duševnega stresa izoliral od zunanjega sveta ter tolažbo iskal v otroški sobi, negativno so kritike okolice vplivale tudi na njegove družinske člane, duševne bolečine so tožnika spremljale več mesecev po objavi intenzivno, se pa še vedno pojavljajo tudi sedaj, z okolico se je moral soočati tako glede očitkov, da je kriminalec, da je storil kaznivo dejanje, kot glede očitkov, da je alkoholik, saj je bil ob članku prikazan s fotografijo, ki ga je prikazovala v vinjenem stanju, ob svoji izpovedi pred sodiščem se je večkrat zjokal. Več o duševnem trpljenju bi vedela povedati tožnikova žena, ki je bila predlagana kot priča, vendar sodišče dokaznemu predlogu ni ugodilo in je bilo s tem tožniku onemogočeno, da bi z vsemi predlaganimi dokaznimi sredstvi izkazoval duševne bolečine. Tožnik je trpel duševne bolečine v takšni intenzivnosti, da je potreboval zdravniško pomoč, pomoč psihiatra in pomirjevala. Sodišče je tožniku prisodilo 1.800,00 EUR kot pravično denarno odškodnino zaradi kršitve osebnostne pravice do dobrega imena in časti, kar je manj od dveh povprečnih mesečnih neto plač ter bistveno prenizko tudi v primerjavi z obstoječo (navedeno) sodno prakso. Upoštevajoč konkretne okoliščine primera je prenizka tudi prisojena odškodnina za poseg v pravico do varovanja lastne podobe. Obstoječa sodna praksa v podobnih primerih priznava odškodnino v višjih zneskih. Sodišče je nepravilno odmerilo tožniku pravdne stroške. Sodišče je kot upravičeno priznalo nagrado za pristop zgolj na en narok, kar pa je v nasprotju s sodno prakso (I Cp 2385/2010), saj pripada odvetniku nagrada za vsak narok (konkretno za pet narokov). V posledici navedenega je nepravilen tudi nadaljnji izračun sodišča glede celotnih priznanih stroškov tožniku.

Toženca sta v odgovoru na pritožbo predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne in zahtevala povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Ne drži, da je sodišče prve stopnje tožniku s tem, ko ni zaslišalo njegove žene, onemogočilo, da bi izkazoval stopnjo duševnih bolečin, ki jih je trpel. Sodišče prve stopnje je namreč tožnikovi izpovedi v celoti sledilo in mu verjelo, tako v delu, ko je presojalo tožnikovo duševno trpljenje zaradi okrnitve časti in dobrega imena, kot tudi v delu, ko je presojalo tožnikovo duševno trpljenje zaradi posega v pravico do varovanja lastne podobe. Tožnik je torej obstoj duševnih bolečin dokazal, sporna pa ostaja zgolj višina prisojene odškodnine. Po presoji sodišča druge stopnje sta prisojeni odškodnini zaradi kršitve osebnostne pravice do dobrega imena in časti v višini 1.800,00 EUR in iz naslova kršitve osebnostne pravice do varovanja lastne podobe v višini 1.200,00 EUR, upoštevajoč vse individualne in v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljene okoliščine primera (na katere se v izogib ponavljanju sodišče druge stopnje sklicuje), primerni. Ni utemeljena pritožbena navedba, da prisojena odškodnina ni vpeta v širši krog odškodnin, ki so bile prisojene v tožnikovemu podobnih primerih (načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine). Sodišče druge stopnje je vpogledalo v vse primere, ki jih je navajal pritožnik in ugotovilo, da je navedena sodna praksa v večini starejšega datuma, poleg tega pa okoliščine navedenih primerov konkretno niso primerljive v takšni meri, da bi opravičevale prisojo odškodnine v enaki meri. Po presoji sodišča druge stopnje je pravilna presoja sodišča prve stopnje glede višine odškodnine, saj je sodišče prve stopnje višino odškodnine odmerilo glede na aktualno sodno prakso v tožnikovemu primerljivih primerih.

Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) priznalo zgolj eno nagrado za narok, ker ta obsega nagrado za vse opravljene naroke. Ni utemeljena pritožbena navedba, da odločitev sodišča prve stopnje ni skladna s sodno prakso. Res so bile sprejete posamezne odločitve, ki niso sledile navedeni razlagi, vendar so bile te osamljene in sedaj ni več nobenega dvoma o tem, da je pravi pomen besedne zveze „Nagrada za narok“ po tarifni številki 3102 Odvetniške tarife ta, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke (primerjaj sklep II Ips 56/2011).

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločanju sodišča druge stopnje in zato za postopek ni bil potreben, toženca sama trpita stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).