Jedro

Tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje je nedovoljen, ker je bil vložen po izteku tri dnevnega roka za njegovo vložitev oz. po izteku treh dni, ko je prenehal vzrok za zamudo vložitve tožbe. Tožba je zato vložena prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita 1. in 2. točka izreka sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1927/2003-2 z dne 10.11.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka), zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.10.2003 (2. točka izreka), ugodilo pa je tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks (3. točka izreka). Tožena stranka je z navedeno odločbo, izdano na podlagi 1. alinee 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu (ZAzil) zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji kot očitno neutemeljeno in odločila, da mora tožnik zapustiti Republiko Slovenijo v roku treh dni po pravnomočno končanem azilnem postopku. Tožnik je v Republiko Slovenijo prišel že 2.6.1995 na podlagi delovnega vizuma, ki ga je podaljševal vse do 17.4.1997. Od tedaj dalje mu ni bil več izdan nov vizum in je tako prebival v Republiki Sloveniji ilegalno vse do 6.7.2003, ko je bil legitimiran in mu je bila zaradi suma nezakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji odvzeta prostost. Tožnik je bil 9.7.2003 nastanjen v Centru za odstranjevanje tujcev, nato pa je 10.7.2003 podal pisno izjavo, da želi zaprositi za azil v Republiki Sloveniji.

Tožnik je vložil dne 6.11.2003 s priporočeno poštno pošiljko predlog za vrnitev v prejšnje stanje, hkrati pa tudi tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.10.2003 in predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je utemeljeval s tem, da med praznikoma dneva reformacije 31.10.2003 in dnevom spomina na mrtve 1.11.2003 ni mogel najti pooblaščenca za begunce, ki bi mu napisal ustrezno tožbo za začetek upravnega spora.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je sodišče prve stopnje zavrnilo z razlogom, da ni verjetno izkazana tožnikova trditev, da si zaradi praznikov ni mogel pravočasno zagotoviti pomoč svetovalca za begunce in da tudi ni verjetno izkazana njegova trditev, da se je z nekom zmenil za pravno pomoč po praznikih, pa slednji ni prišel, saj takšna okoliščina ni niti verjetno izkazana in tudi ni utemeljena, sicer pa bi si lahko zagotovil pravno pomoč že med azilnim postopkom. Zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo na podlagi 3. odstavka 38. člena ZAzil. Zaradi zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 39. člena ZAzil tudi zavrglo tožbo kot prepozno, saj je bila vložena po izteku tridnevnega roka za vložitev tožbe, ki ga določa 2. odstavek 38. člena ZAzil. Zaradi slabega gmotnega stanja pa je sodišče tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

Tožnik v pritožbi zoper 1. in 2. točko izpodbijanega sklepa uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje. Sodišče bi moralo izvesti predlagane dokaze in šele potem sprejeti odločitev, moralo pa bi tudi vročiti drugopis tožbe in predloga za vrnitev v prejšnje stanje v odgovor toženi stranki, ni pa tudi razpisalo naroka za vrnitev v prejšnje stanje. Samo dejstvo, kdaj se je pričel azilni postopek, ni v nobeni povezavi z zagotovitvijo svetovalca za begunce in zato po mnenju tožnika sodišče ni pravilno zavrnilo predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče pa tudi ni presojalo tožbenih razlogov o vsebini zavrnitve prošnje za azil. Če bi presojalo tožbene navedbe po vsebini, bi lahko ugotovilo, da tožena stranka ni utemeljeno zavrnila prošnje tožnika po 1. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil. V tem primeru bi bila pritožba pravočasna, saj je bila podana v petnajstdnevnem pritožbenem roku.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča predlog tožnika za vrnitev postopka v prejšnje stanje ni dovoljen. Po določbi 3. odstavka 38. člena ZAzil se prosilcu za azil, ki je iz opravičenih razlogov zamudil rok za vložitev tožbe, na njegov predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če tak predlog poda v treh dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo. Kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje je tožnik v predlogu navajal, da si med praznikoma dneva reformacije in dneva spomina na mrtve (31.10.2003 in 1.11.2003) ni mogel zagotoviti pravne pomoči za vložitev tožbe zoper odločbo tožene stranke z dne 23.10.2003, ki bi jo moral vložiti v roku treh dni po prejemu navedene odločbe. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa bi moral po navedeni določbi 3. odstavka 38. člena ZAzil tožnik vložiti v treh dneh po prenehanju vzroka za zamudo, torej v treh dneh po izteku navedenih praznikov. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bi bil torej pravočasen, če bi ga tožnik vložil do izteka tridnevnega roka, ki je iztekel 4.11.2003. Zaradi zamude roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa po določbi 5. odstavka 22. člena ZUS vrnitev v prejšnje stanje ni več mogoča. Čeprav pritožbeno sodišče zavrača tožnikovo pritožbo zoper zavrnitev njegovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje iz procesnih razlogov, je odločitev sodišča prve stopnje zato vseeno pravilna.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da prepozne tožbe ni obravnavalo, pač pa zavrglo na podlagi določbe 2. odstavka 38. člena ZAzil, kot prepozno. Pri tem zavrača pritožbeni ugovor tožnika, da je bila tožba pravzaprav vložena pravočasno, ker je bila vložena v roku petnajstih dni. Tožnikova prošnja za priznanje azila v Republiki Sloveniji je bila namreč zavrnjena z odločbo tožene stranke na podlagi določbe 1. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil, torej iz razloga, ker je prošnja temeljila na namernem zavajanju oziroma zlorabljanju azilnega postopka, zoper takšno odločbo pa je dovoljen upravni spor, v katerem pa je treba po določbi 2. odstavka 38. člena ZAzil vložiti tožbo v roku treh dni od vročitve odločbe.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega na podlagi določbe 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, na podlagi katerih se sklep lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.