Jedro

Če tožnik umre pred koncem postopka, v katerem je uveljavil denarno terjatev, ki se lahko podeduje, ali ima rešitev spora določene premoženjske zahteve, delovno sodišče nadaljuje postopek z dediči, če so znani.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v Kranju.

Obrazložitev

Tožnik D. Š. je pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, oddelek v Kranju, po svojem pooblaščencu s tožbo z dne 18.3.1999 izpodbijal sklep o prenehanju delovnega razmerja tožene stranke z dne 22.1.1999 ter s podrejenim tožbenim zahtevkom zahteval od tožene stranke izplačilo odškodnine za neizrabljeni letni dopust za leto 1999 v znesku 81.912,00 SIT, neizplačanega regresa za letni dopust za isto leto v znesku 102.000,00 SIT in odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja v znesku 874.539,00 SIT, vse s pripadajočimi obrestmi.

Ker je tožnik D. Š. med trajanjem postopka umrl (22.10.1999) je pooblaščenec sporočil sodišču, naj se postopek nadaljuje, ker so ga prevzeli zakoniti dediči pokojnika. S pripravljalno vlogo z dne 25.4.2001 je umaknil primarni tožbeni zahtevek ter podredni zahtevek na izplačilo odpravnine in delno odškodnine za neizkoriščeni letni dopust, vztrajal pa je pri izplačilu regresa za letni dopust za leto 1999 v neto znesku 84.660,00 SIT in pri delu odškodnine za neizrabljeni letni dopust v znesku 25.926,72 SIT s pripadki.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v Kranju, je s sklepom opr. št. Pd 175/99-14 z dne 21.5.2001 izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi. Menilo je, da ne gre več za spor med delodajalcem in delavcem, za reševanje katerega bi bilo v skladu določilom 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDSS) še pristojno delovno sodišče. Zato je zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Kranju.

Okrajno sodišče v Kranju z odstopom pristojnosti ni soglašalo in je z dopisom z dne 13.7.2001 sprožilo kompetenčni spor.

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v Kranju.

Po določbi 4. člena ZDSS so delovna sodišča pristojna odločati o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja (1. točka) in o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (2. točka). Predmet dedovanja je tudi premoženjska pravica, ki izvira, ne glede na smrt delavca, iz njegovega delovnega razmerja. Zato s smrtjo delavca individualni delovni spor (tudi glede statusnih vprašanj, ki imajo premoženjske posledice) ni rešen, saj obstaja pravni interes dedičev glede ugotovitve obstoja terjatve.

Po določbi 132. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 do RS 82/94 - ZD) preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče. Ker imajo ti pravico, da uveljavljajo ugotovitev zapuščine in ker so terjatve sestavni del zapuščine, ne glede na to, da gre za terjatve iz delovnega razmerja, to pomeni, da dediči vstopijo v pravni položaj tožnika.

Po določbi 1. odstavka 19. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Tožnikove navedbe v tožbi so ob njenem prejemu delovnemu sodišču narekovala presojo o njegovi stvarni pristojnosti. Delna sprememba tožbe, s katero dediči uveljavljajo le premoženjske pravice iz delovnega razmerja zapustnika, glede na določbo 1. odstavka 208. člena ZPP ne dovoljuje prenosa pristojnosti na okrajno sodišče. Pristojnost delovnih sodišč iz 4. člena ZDSS se namreč ne določa zgolj po subjektih spora, temveč predvsem glede na naravo spornega razmerja. Pomembna je torej presoja delovnega sodišča o naravi spora, kakršna je bila ob vložitvi tožbe. Z vstopom dedičev v postopek se zato njegova stvarna pristojnost ni spremenila. To pomeni, da je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v Kranju, ki je bilo stvarno pristojno ob vložitvi tožbe.

Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (2. odstavek 25. člena ZPP).