Jedro

Ker tožeča stranka trdi, da voda ni bila plačana, tožena pa dokazuje, da je drugi uporabnik po vodomeru plačal vso vodo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (prvi in tretji odstavek izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in obsodilo toženo stranko na plačilo glavnice 1.220,80 SIT s pripadki.

Proti obsodilnemu delu sodbe se pritožuje tožena stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Sodba ne pove, zakaj mora plačati tožena stranka 2 m3 po drugačni tarifi, kot velja za gospodarstvo in zakaj takšno količino. Pri tem sodišče ne upošteva, da je bila voda plačana, saj je to plačal A.R., ki mu ni bilo po vodomeru odštetih 2 m3. Pritožnik je lastnik garaže šele od 19.4.1995, pred tem pa je bil A.R., ki je ves čas plačeval vodo po vodomeru.

Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik ves čas postopka trdi, da je bila voda plačana po stanju na vodomeru, ker jo je plačeval njegov oče, A.R.. Sodišče prve stopnje je v sodbi zapisalo, da je v dokaznem postopku ugotovilo iz izpovedbe priče J.Š. in iz dokumentacije (A3 do A33), tudi, da je tožeča stranka vsakič odštela porabo 2 m3 vode in to zaračunavala tožencu.

Pritožbeno sodišče je pri preizkusu pritožbenih navedb vpogledalo listinske dokaze v prilogah A3 do A33 in ugotovilo, da iz priloženih listin ne izhaja, da bi tožeča stranka A.R. odštevala 2 m3 vode pri obračunu stanja števca. Na listinah, ki jih je predložila tožeča stranka, je za vsak mesec ugotovljeno staro stanje vodomera, nato novo stanje vodomera, ugotovljena razlika v m3 in obračunana vodarina v celotnem znesku toženčevemu očetu, ne da bi bilo odštetih 2 m3. Ker ima tako obrazložitev pomanjkljivosti, zaradi katerih sodbe ni mogoče preizkusiti, saj so podana nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi listinami, je bilo treba sodbo razveljaviti v izpodbijanem delu in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (354. člen ZPP, drugi odstavek 13. točke v zvezi s 369. členom ZPP/77).

Treba je pritrditi pritožbi tudi v delu, ko graja sodbo o tem, da nima razlogov, kako je tožeča stranka prišla do zneska 2 m3 vode za toženca. Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu z dne 9.4.1997 med napotki naložilo sodišču prve stopnje, naj ugotovi, kako je tožeča stranka delila porabo vode. Po odloku o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju občine Cerknica (Ur. l. SRS, št. 35/85) se uporabniku zaračuna količina porabljene vode v kubičnih metrih po stanju odčitka na vodomeru. Če je tožeča stranka dobila plačano vodo po vodomeru, ne da bi odštevala vodo za toženo stranko, tedaj je šlo očitno za zaračunavanje vode enemu uporabniku po stanju na vodomeru. Če bo v nadaljevanju postopka sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka odštevala vodo uporabniku po vodomeru in da jo je zaračunavala tožencu, bo treba ugotoviti način delitve oziroma interno delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku. Po 27. členu citiranega odloka je namreč določeno, da v primeru, da je v objektu več uporabnikov vode, ti določijo z medsebojnim sporazumom osebo, ki prejema račune in skrbi za poravnavo računov. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznih uporabnikov je obveznost lastnika oziroma upravljalca takega objekta. Pri tem je vsak uporabnik vode zavezanec in pritožba nima prav v delu, ko se sklicuje na svoje lastništvo garaže oziroma objekta, kjer ima obrt v zvezi z nastalo obveznostjo. Če bo v nadaljevanju postopka sodišče prve stopnje ugotovilo, da voda ni bila plačana, bo moral vodo plačati. Pri tem je predhodno treba ugotoviti način delitve vode. Če voda ni bila plačana, bo treba obračunati vodo po ustaljenem načinu obračunavanja, saj je šlo očitno za ustaljeni način odčitavanja vodomera in nato obračunavanja vode.

V primeru, da je treba tožbenemu zahtevku ugoditi, pa je treba pojasniti pritožniku, da je cena vode lahko različna glede na uporabnika, saj je sodišče prve stopnje pravilno citiralo predpise, ki dopuščajo različno ceno glede na uporabnika.

Izrek o stroških temelji na določbi 166. člena ZPP/77.