Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC Sklep I Ip 150/2022

ECLI:SI:VSCE:2022:I.IP.150.2022 Gospodarski oddelek

predlog za izvršbo označba izvršilnega naslova načelo formalne legalitete
Višje sodišče v Celju
7. julij 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Upnik je že ob vložiti predloga za izvršbo jasno označil izvršilni naslov in priložil sodbo opremljeno s klavzulo o pravnomočnosti. Razvidno je, da sta prepisa sodb soglasna z izvirnikom, s čimer je zadostil pogojem, ki jih določa peti odstavek 40. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik mora upniku v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti strošek odgovora na pritožbo v znesku 149,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi (I. točka izreka), zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe (II. točka izreka) in dolžniku naložilo, da mora upniku v roku 8 dni povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 122,40 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se dolžnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje odgovorjeno.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovoril upnik po pooblaščenki, ki predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik uvodoma navaja, da je zoper poslujočo sodnico, predsednico sodišča prve stopnje, zoper sodnico, ki je izdala sodbo P 310/2018, ki je podlaga tej izvršbi in zoper senat višjega sodišča, ki je odločal o pritožbi zoper predmetno sodbo, vložil kazenske ovadbe. Izpostavlja, da so vložene in nerešene kazenske ovadbe procesna ovira, da razpravljajoča sodnica opravlja procesna dejanja in so zaradi tega njena dejanja nezakonita in brez pravnega učinka. Navaja še, da sta sodbi, ki sta podlagi k predmetni izvršbi, nezakoniti in ju zavrača, saj terjatev ni prešla na upnika.

6. Te pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik očita razpravljajoči sodnici, ki je izdala izpodbijani sklep, storitev kaznivih dejanj ter v povezavi s tem vložene kazenske ovadbe, ne predstavljajo nobenega izmed ugovornih razlogov po 55. členu ZIZ, ki bi preprečevali izvršbo, kar je ustrezno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Dejstvo o vloženih in nerešenih kazenskih ovadbah zoper razpravljajočo sodnico (in tudi zoper predsednico sodišča) samo po sebi tudi ne pomeni, da razpravljajoča sodnica svoje sodniške funkcije v zadevi, na katero se nanaša, ne bi smela oziroma mogla opravljati, kot to zmotno meni pritožnik in njena dejanja v postopku zaradi tega niso nezakonita. Je pa to lahko predmet zahteve za njeno izločitev iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar bi dolžnik moral zahtevati do izdaje izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), česar pa ni postoril. V zvezi s pritožbenimi navedbami, s katerimi pritožnik napada izvršilni naslov v zvezi s sodbo višjega sodišča, pa je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da dolžnik ni izkazal, da bi bili odločbi pravnomočno odpravljeni ali spremenjeni, v skladu z načelom stroge formalne legalitete iz 17. člena ZIZ, pa je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano in nima zakonske podlage, da bi vanj posegalo. Kot je še utemeljeno navedlo sodišče prve stopnje in enako velja tudi v pritožbenem postopku zoper izpodbijani sklep, pritožnik v izvršilnem postopku ne more uveljavljati navedb, ki se nanašajo na tek pravdnega postopka, ki je podlaga predmetni izvršbi, zato se sodišče druge stopnje do teh navedb ne opredeljuje in jih posledično niti ni povzemalo.

7. Pritožnik nadalje navaja, da sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi ni določno navedlo sodb, na podlagi katerih je dovolilo izvršbo, kar sicer zahtevka prvi odstavek 44. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje tudi ni navedlo, da je bil sklep izdan na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik in da resničnosti njihove vsebine ni preverilo (drugi odstavek 44. člena ZIZ). Prav tako ni dolžnega opozorila upniku, da bo moral v primeru dolžnikovega ugovora, listine, na katere se je skliceval v predlogu za izvršbo, sodišču predložiti izvršilni naslov v izvirniku ali v overjenem prepisu najkasneje v odgovoru na ugovor. Upnikov predlog za izvršbo je bil vložen elektronsko 17. 5. 2021, sklep o izvršbi pa je bil izdan šele 29. 6. 2021, kar tudi izkazuje njegovo nezakonitost. 8. Kot je že pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je upnikov predlog za izvršbo sestavni del sklepa o izvršbi (drugi odstavek 45. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 44. člena ZIZ). Tako ima sklep o izvršbi vse sestavine, določene v prvem odstavku 44. členu ZIZ, izrek sklepa o izvršbi z dne 28. 6. 2022 pa je jasen, da je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo po predlogu upnika, zato dodatno citiranje izvršilnega naslova v samem sklepu o izvršbi ni potrebno. Upnik je, kakor izhaja iz izpodbijanega sklepa in spisovnih podatkov, že ob vložiti predloga za izvršbo jasno označil izvršilni naslov in priložil sodbo P 310/2018 z dne 21. 10. 2020 opremljeno s klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 29/2021 z dne 3. 3. 2021. Prav tako je razvidno, da sta prepisa sodb soglasna z izvirnikom, s čimer je, kakor je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, zadostil pogojem, ki jih določa peti odstavek 40. člena ZIZ. Navedeno zadošča za preizkus morebitnega obstoja ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti. Zato sodišču prve stopnje ni bilo dolžno pozivati upnika k predložitvi izvirnikov, sam po sebi pa upnik izvršilnega naslova (v izvirniku) ni dolžan prilagati (peti odstavek 40. člena ZIZ). Dolžnik tudi sicer ni podal navedb in predložil nobenega dokaza, ki bi utemeljevali dvom v pristnost izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ni zatrjeval, da mu izvršilni naslov ni bil vročen hkrati z vročitvijo sklepa o izvršbi in upnikovega predloga za izvršbo, kar vse je ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Določba drugega odstavka 44. člena ZIZ na katero se sklicuje dolžnik, v predmetnem postopku ni uporabljiva, saj se nanaša pa sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Da je bil sklep o izvršbi izdan po dobrem mesecu dni po vložitvi predloga za izvršbo samo po sebi še ne pomeni njegove nezakonitosti.

9. Nadalje dolžnik opozarja, da je ugovor vložil 19. 7. 2021, sklep o ugovoru pa je bil izdan 7. 4. 2022. Sodišče prve stopnje bi bilo dolžno odločiti o njegovem ugovoru v roku treh ali največ štirih mesecev. Sodišče prve stopnje je sklep o ugovoru izdalo 7. 4. 2022, elektronsko pa je bil podpisan 15. 4. 2022. Izpostavlja, da je sodišče protizakonito zavlačevalo z izdajo izpodbijanega sklepa, v zvezi s čimer sodišče druge stopnje zgolj pojasnjuje, da navedeno na zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.

10. Pritožnik nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje nezakonito dovolilo izvršbo na njegovo nepremičnino. Pri tem je napačno obrazložilo, da služnostna pravica stanovanja v korist tretje osebe ni ovira za prodajo nepremičnine. Gre za napačno uporabo materialnega prava, ki pomeni ugovorni razlog iz 7. točke prvega prvega odstavka 55. člena ZIZ, saj gre za omejitev izvršbe, o kateri pazi sodišče po uradni dolžnosti. Nadalje izpostavlja, da je pristop k izvršbi In 243/2015 nezakonit. 11. Drži sicer pritožbena navedba, da na ugovorni razlog po 7. točki 55. člena ZIZ sodišče pazi po uradni dolžnosti. A v navedeni zadevi ne gre za takšen primer. Vknjižena služnost stanovanja ni ovira za opravo izvršilnih dejanj, ki se nanašajo na neposredna dejanja izvršbe na nepremičnino kot se je pravilno opredelilo sodišče prve stopnje. S prodajo nepremičnine osebne služnosti z boljšim vrstnim redom ne ugasnejo (drugi odstavek 174. člena ZIZ). Navedeno se upošteva pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine, in sicer kot morebitno zmanjšanje vrednosti zaradi vknjižene pravice. V zvezi s pristopom k vodilni zadevi In 243/2015 pa je že sodišče prve stopnje dolžniku, glede na to, da zoper predmetni sklep ni pritožbe, pojasnilo, da gre za sklep procesnega vodstva, ki določa enotno opravo izvršilnih dejanj, ki se nanašajo na neposredna dejanja izvršbe na nepremičnino in v ničemer ne posega v njegovo razmerje z upnikom.

12. Dolžnik v zvezi z odločitvijo o njegovem predlogu za odlog izvršbe navaja, da je dolgovani znesek prenizek in očitno nesorazmeren z vrednostjo nepremičnine, prodaja nepremičnine pa bo ogrozila njegovo preživljanje, saj bo utrpel nenadomestljivo škodo.

13. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, pritožnik pa ne izpodbija, je poleg predmetne izvršbe, na dolžnikovo nepremičnino v teku še 5 izvršb (In 243/2015, I 459/2017, I 649/2018, I 692/2018 in I 714/2017). Vsi sklepi o izvršbi v predmetnih zadevah so pravnomočni. Že na podlagi navedenega ni mogoče govoriti o nesorazmernosti med izterjevano terjatvijo in izvršbo na nepremičnino, saj se v zvezi z izvršbo na predmetno nepremičnino izterjuje več terjatev, poleg terjatev samih, pa tudi stroški povezani z nepremičninsko izvršbo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da samo načelo (ne)sorazmernosti ne pomeni, da bi bila pri nižjih terjatvah izvršba na dolžnikovo nepremičnino v kateri živi, avtomatsko izključena, saj bi to pomenilo, da dolžniku terjatve v nižjem znesku ni potrebno plačati. Dolžnik nadalje ne izpodbija, da je sodišče prve stopnje v okviru preostalih izvršilnih zadev na CSD Celje naslovilo poizvedbo o obstoju ogroženosti njegovega preživljanja in da ga je CSD pozval na osebni razgovor, na katerega pa se ni odzval. Prav tako ne izpodbija, da ni podal nobenih predlogov za poplačilo dolga in konstruktivno rešitev dolžniške situacije. Ob tem, ko je še sodišče prve stopnje glede njegovih navedb, da mu bo s prodajo nepremičnine nastala večja škoda kot bi nastala upniku, pravilno pojasnilo, da je izguba lastništva nepremičnine zaradi prodaje nepremične v izvršilnem postopku posledica, ki jo pri tem sredstvu določa zakon. In ko je ustrezno obrazložilo, da ob vodenju več izvršilnih postopkov ne more odložiti izvršbe v samo eni od teh izvršilnih zadev, saj svoje terjatve izterjuje več upnikov, je sprejelo pravilno odločitev, ko je njegov predlog za odlog izvršbe zavrnilo, saj pogojev po 71. členu ZIZ ni izkazal. 14. Pritožnik v zvezi s sklepom o izvršbi in izpodbijanim sklepom izpodbija še obrazložitev sodišča prve stopnje glede stroškov izvršilnega postopka v znesku 105,20 EUR in pri tem navaja, da upnik predloga za izvršbo ni sestavil ročno, temveč je predlog oblikoval in vložil elektronsko, zato so stroški v navedeni višini neutemeljeni.

15. Glede navedenega je pojasniti, da vložitev predloga za izvršbo v elektronski obliki na priznanje stroškov v zvezi z nagrado za sestavo predloga za izvršbo ne vpliva. Že sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da so bili upniku odmerjeno stroški po tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), priznani pa so mu bili še materialni stroških 2 % in sodna taksa 44,00 EUR. Sodišče prve stopnje je torej upniku pravilno priznalo navedene stroške, s tem pa se je tudi povsem dovolj opredelilo do dolžnikovih navedb v podanem ugovoru.

16. Dolžnik v zvezi z višino odmerjenih stroškov upnika (odločitev v III. točki izreka izpodbijanega sklepa) ne podaja posebnih trditev. Sodišče druge stopnje je zato v tem delu opravilo preizkus odločitve po uradni dolžnosti in ugotavlja, da procesne kršitve niso podane, materialno pravo je pravilno uporabljeno, odmerjena višina stroškov je skladna z OT.

17. Glede na obrazloženo pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Sodišče druge stopnje o dolžnikovih pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelil do pritožbenih navedb, zato so stroški v zvezi z njegovim odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Skladno s priloženim stroškovnikom in OT, ti predstavljajo nagrada za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 27/6 OT) v obsegu 200 odv. točk, slednje povečano za 2 % materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) v obsegu 4 odv. točk (t. i. v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 odv. točk), oboje povečano za zahtevani 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, mora dolžnik plačati upniku stroške pritožbenega odgovora v skupnem znesku 149,33 EUR, in sicer v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia