Jedro

Račun, iz katerega ni razvidna specifikacija opravljenih dejanj izvršitelja in višina stroškov za posamezna opravljena dejanja, ni ustrezna listina, s katero bi lahko upnik dokazoval potrebnost priglašenih stroškov na podlagi ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zahtevo upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrnilo.

Zoper navedeni sklep upnik v svojem pooblaščencu vlaga pravočasno pritožbo ter uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da višje sodišče pritožbi v celoti ugodi, prizna priglašene stroške, vse z ustrezno stroškovno posledico. Izpodbijani sklep je nepravilen in zanj ni nikakršne podlage in nima razlogov. S takim sklepom sodišče favorizira dolžnika, ki se izogiba plačilu. Upnik je dostavil potrebno listinsko dokumentacijo in sicer izvršiteljev račun ter potrdilo o plačilu obveznosti. Upnik zaupa tako v delo sodišča kot tudi izvršitelja, določenega s strani sodišča. Upnik ne vrši nadzora niti ni dolžan vršiti nadzora nad delom izvršitelja, zato tudi verjame v obseg konkretno izvedenega dela s strani izvršitelja. Upnik je dolžan zalagati stroške izvršbe za potrebe dela izvršitelja, ni pa jih nikakor dolžan nositi. Stroške je povzročil dolžnik in jih je dolžan plačati. Upnik zato ne more biti grešni kozel. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

Očitana absolutna bistvena kršitev postopka ni podana, saj ima izpodbijani sklep vse razloge o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo zahtevi upnika za povrnitev njegovih nadaljnjih stroškov. Dejstvo je, da je upnik s svojima vlogama za povrnitev stroškov kot dokaz o nastanku, višini in obsegu teh stroškov priložil le račun izvršitelja, ne pa obračun izvršitelja v zvezi z opravljenimi deli. Del, ki naj bi jih izvršitelj opravil, tudi ni specificiral v obeh vlogah. Dejstvo je tudi, da iz predloženih računov, vrsta, obseg posameznih storitev izvršitelja ne izhaja, kot bi to izhajalo iz obračuna. Sodišče prve stopnje je pravilno zato s pozivnim sklepom pozvalo upnika, da naj svojo trditveno podlago v obeh zahtevah za povračilo stroškov dopolni z obračuni izvršitelja o opravljenih izvršilnih dejanjih ter pri tem pravilno navedlo, da iz zahteve kot tudi predloženih računov ni razvidno, na kaj se priglašeni stroški nanašajo. Ne gre torej za to, kar trdi pritožnik v pritožbi, da ne bi izvršitelju sodišče zaupalo, ampak je sodišče predlog zavrnilo iz razloga, ker upnik v pozivnemu sklepu ni zmogel trditvenega bremena (posledično tudi dokaznega) v zvezi z vrsto opravljenih dejanj in njihovo potrebnostjo za opravo izvršbe v skladu z 5. odstavkom 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Stranka mora namreč v predlogu za povrnitev stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva plačilo (2. odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ) in to iz razloga, ker mora izvršilno sodišče, ko odloča o utemeljenosti priglašenih stroškov, upoštevati materialnopravno določilo iz 5. odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da je dolžnik dolžan povrniti upniku le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Zato, da sodišče presodi, ali so priglašeni stroški potrebni za izvršbo, pa mora upnik navesti, katera so tista dejanja izvršitelja, ki so bila opravljena in ki jih je izvršitelj tudi dolžan specificirati v svojem obračunu (primerjaj 1. odstavek 38.c člena ZIZ ter 4. odstavek 61. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Obračun, ki ga opravi izvršitelj, je torej tista listina, ki bi izkazovala vrsto opravljenih dejanj izvršitelja, za katere zahteva upnik povračilo stroškov. V zvezi s pritožbeno navedbo upnika, da ni dolžan vršiti nadzora nad delom izvršitelja, višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da neposrednega nadzora ne, ima pa v skladu z 38.c členom ZIZ možnost, da v primeru, da ne soglaša z obračunom izvršitelja, v osmih dneh od prejema obračuna pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. Pri tem višje sodišče še dodaja, da je dokončen obračun, ki ga izda izvršitelj le izvršilni naslov med upnikom in izvršiteljem, kar pa ne pomeni avtomatično, da je mogoče na podlagi dokončnega obračuna, zoper katerega upnik ni ugovarjal, avtomatično dolžniku naložiti v plačilo stroške s sklepom. Tudi v primeru, da je obračun dokončen, je dolžno izvršilno sodišče v vsakem konkretnem primeru presojati ali so bili ti stroški potrebni za izvršbo, ko odloča o povračilu teh stroškov dolžnika upniku na upnikovo zahtevo. Račun, iz katerega specifikacija opravljenih dejanj in višina stroškov za posamezna opravljena dejanja ni razvidna, torej ni ustrezna listina, s katero bi lahko upnik dokazoval potrebnost priglašenih stroškov na podlagi 5. odstavka 38.c člena ZIZ.

Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločba o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi zahteve za povračilo pritožbenih stroškov, saj ti za izvršbo niso bili potrebni (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 5. odstavkom 38. člena ZIZ).