Jedro

Ker je med upravnim sporom Ustavno sodišče RS odpravilo odločbo upravnega organa druge stopnje in tudi sodbo VS RS, ker temeljita na napačni predpostavki o pravilni vročitvi odločbe o odpovedi prebivanja, v konkretnem primeru pa sta oba upravna organa še pred izdajo odločbe Ustavnega sodišča RS zahtevo za "ponovno" vročitev iste odločbe zavrnila, izhajajoč pri tem iz enake, nepravilne predpostavke o že opravljeni pravilni vročitvi, je odločba, ki temelji na enaki dejanski podlagi, nezakonita.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije ... z dne 15.1.1996.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti sklepu Oddelka za upravne in notranje zadeve Občine ... z dne 25.10.1995, s katerim je ta po 2. odstavku 125. člena ZUP zavrgel tožnikov predlog z dne 20.10.1995 za osebno vročitev odločbe istega organa z dne 9.7.1992, s katero je bilo tožniku odpovedano prebivanje v Republiki Sloveniji za dobo 4 let. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da je bila navedena odločba 3.8.1992 vročena tožnikovi ženi, ki je bila s sklepom istega organa postavljena za "zastopnico za vročitev". Takšna vročitev je v skladu s 1. odstavkom 55. člena ZUP, učinkuje pa po 3. odstavku 87. člena. Sicer pa je bila pritožba iste proti odločbi o odpovedi prebivanja zavržena s sklepom tožene stranke z dne 12.11.1992, njena tožba pa s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 10.11.1993-8 pa zavrnjena. Ker je bil postopek odpovedi prebivanja pravnomočno končan, pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka izpodbija navedeno odločbo s tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je odločba nepravilna in nezakonita, saj odločba z dne 9.7.1992 ni bila tožniku nikoli vročena, vse vloge tožnikove žene pa so bile zavržene. Čim je dana možnost, da se odločba osebno vroči prizadeti stranki (to je tožniku), je to treba opraviti in bi prvostopni organ moral tožniku odločbo tudi vročiti. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izreku in razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Med tem upravnim sporom je na ustavno pritožbo tožnika Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo z dne 4.7.1996 odpravilo odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 30.6.1993 in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 10.11.1993, ker temeljita na napačni predpostavki o pravilni vročitvi odločbe o odpovedi prebivanja z dne 9.7.1992. Ker gre tudi v konkretnem primeru za isto odločbo, katere "ponovno" vročitev sta upravna organa zavrnila še pred izdajo navedene odločbe ustavnega sodišča, izhajajoč pri tem iz enake, nepravilne predpostavke o že opravljeni pravilni vročitvi odločbe o odpovedi prebivanja, pa je po presoji sodišča tudi izpodbijana odločba, ki temelji na enaki dejanski podlagi, nezakonita.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis v skladu s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).