17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 417/2001 z dne 26. 9. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 241/2001 z dne 21. 3. 2001 in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. III P 586/95 z dne 28. 11. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice (v pravdi tožnice) za plačilo odškodnine zaradi povzročene škode, ki naj bi pritožnici nastala z rušenjem poslovno stanovanjskega objekta, zgrajenega na parc. št. 160/5 k.o. Z. Sodišče druge stopnje in revizijsko sodišče sta pritožbo oziroma revizijo pritožnice zavrnili.

Pritožnica izrecno izpodbija samo sodbo Vrhovnega sodišča, po vsebini pa tudi sodbi nižjih sodišč. Navaja, da naj bi sodišča kršila Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - ZUN), s tem pa naj bi bile izpodbijane sodbe v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena (enakost pred zakonom), s 15. členom (uresničevanje in omejevanje pravic), z 22. členom (enako varstvo pravic), s 26. členom (pravica do povračila škode) in s 33. členom (pravica do zasebne lastnine) Ustave.

B.

Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnica ne izkaže. Z večino navedb v ustavni pritožbi oporeka le pravilnosti vodenja postopka in uporabe materialnega prava, kar pa ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem.

Z vidika zatrjevane kršitve pravice iz 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben le očitek pritožnice, da se sodišča niso opredelila do vseh relevantnih navedb, kot jih je pritožnica zatrjevala v postopkih pred sodišči. Takšen očitek pritožnice je neutemeljen. Sodišča so dovolj jasno in izčrpno odgovorila na pritožničine navedbe ter razumno obrazložila, zakaj tudi nepravilno postopanje upravnega organa (neizdaja upravnega sklepa o izvršbi) na sam temelj odškodninske odgovornosti tožene stranke ne vpliva. Tudi drugih zatrjevanih kršitev pritožnica kljub obširnim navedbam v ustavni pritožbi ni z ničimer izkazala.

Ker torej ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger