Jedro

Tožnik je glede na način poškodovanja in neznosno bolečino trpel zelo intenziven primarni strah v trajanju 30 minut. Še v času trajanja tega primarnega strahu je začel trpeti zelo intenziven sekundarni strah. Bil je utemeljeno zaskrbljen za usodo noge. Intenziven sekundarni strah je trpel tudi po oskrbi z mavcem. Ta je trajal do odstranitve mavca (približno en mesec). Nato je bil strah zmeren in občasno intenziven, trajal je so odstranitve OSM (približno tri mesece). Občasen strah je trpel do zaključenega zdravljenja oziroma tudi do dneva izdelave izvedenskega mnenja. Po oceni Vrhovnega sodišča predstavlja primerna odškodnina glede na intenzivnost in trajanje primarnega in sekundarnega strahu, ki ga je trpel tožnik, 4.000,00 EUR, kar predstavlja protivrednost 3,7 povprečnih neto plač v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi, sodba sodišča druge stopnje se delno spremeni v II. točki izreka tako, da se pritožbi tožene stranke delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I.a. izreka delno spremeni tako, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki 29.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 7. 2013 dalje do plačila v petnajstih dneh, zahtevek za plačilo 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 7. 2013 do plačila pa se zavrne.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Tožeča stranka mora v petnajstih dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti njene revizijske stroške v znesku 669,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki in stranskemu intervenientu na strani tožene stranke naložilo, da sta dolžna tožniku nerazdelno plačati 33.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 7. 2013 dalje do plačila (I.a točka izreka), 2.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2016 dalje do plačila (I.b točka izreka), znesek 560,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 7. 2013 dalje do plačila (II.c točka izreka), ter znesek 241,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2016 dalje do plačila (II.d točka izreka). Kar je zahteval tožnik več od prisojenih zneskov, to je razliko do skupno vtoževanega zneska 52.051,73 EUR, je zavrnilo (III. točka izreka). Toženi stranki in stranskemu intervenientu je naložilo, da tožniku plačata njegove pravdne stroške, pri čemer morata del teh pravdnih stroškov nakazati na transakcijski račun prvostopenjskega sodišča (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama tožene stranke in stranskega intervenienta delno ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje delno razveljavilo v delu I., II. in IV. točki izreka glede odločitve, ki se je nanašala na obveznost stranskega intervenienta za plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo ter stroškov postopka, spremenilo v II.c točki izreka tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo materialne škode v višini 560,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 7. 2013 dalje do plačila zavrnilo ter delno spremenilo v IV. točki izreka tako, da je v izreku dodalo novo točko IV.c, in v njej naložilo tožniku, da je dolžan stranskemu intervenientu povrniti del njegovih pravdnih stroškov v višini 703,45 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ( I. točka izreka). V preostalem je pritožbi zavrnilo in potrdilo nespremenjeni in nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Tožniku je naložilo, da stranskemu intervenientu povrne njegove pritožbene stroške, poleg tega pa je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (III. in IV. točka izreka).

3. Zoper odločitev o tem, da je tožena stranka dolžna tožniku iz naslova nepremoženjske škode za strah plačati odškodnino v višini 8.000,00 EUR, je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je predlogu s sklepom VIII DoR 14/2019 z dne 19. 2. 2019 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede določitve višine odškodnine za strah.

4. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri navaja, da je odškodnina za strah v višini 8.000,00 EUR prisojena izven vseh okvirov sodne prakse in ne predstavlja primerne in pravične odškodnine. Glede na obstoječo sodno prakso in glede na ugotovitve sodnega izvedenca o intenziteti in trajanju primarnega in sekundarnega strahu, ki ga je trpel tožnik, bi bil upravičen do odškodnine največ 2.000,00 EUR. V reviziji našteva sodne odločbe Vrhovnega sodišča, s katerimi dokazuje, da izpodbijana sodba v tem delu bistveno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Navaja, da tako visoko prisojeno odškodnino iz naslova strahu ne opravičujejo niti osebne oziroma osebnostne lastnosti tožnika kot oškodovanca. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da prisojeno odškodnino za strah zniža za 6.000,00 EUR.

5. Tožnik je podal odgovor na revizijo, v katerem prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

6. Revizija je delno utemeljena.

7. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen Zakona o pravdnem postopku; Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj., ZPP).

8. Tožnik je v tem postopku vtoževal odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki jo je utrpel zaradi nesreče pri delu, do katere je prišlo 4. 2. 2011. Ta nesreča pri delu se je zgodila na delovišču sončne elektrarne v I., ko je viličarist dvignil jekleni profil, težak približno eno tono. Ta profil je tožniku padel na desno nogo, ki je ostala pod profilom ukleščena. Sodišči sta ugotovili, da je za nastalo škodo tožena stranka odgovorna objektivno in krivdno, pri čemer tožnik k tej škodi ni soprispeval. 9. Iz izvedenskega mnenja, ki ga je izdelala Komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in iz tožnikove izpovedbe, ki sta jima sledili tudi sodišči prve in druge stopnje, izhaja, da je tožnik z načinom poškodovanja in neznosno bolečino trpel zelo intenziven primarni strah v trajanju 30 minut, torej še nekaj časa po tistem, ko so mu nogo sprostili izpod bremena (trajalo je približno 20 minut, da so mu nogo sprostili in mu nudili prvo pomoč). Še v času trajanja tega primarnega strahu je začel trpeti zelo intenziven sekundarni strah. Tožnik je bil utemeljeno zaskrbljen za usodo noge. Intenziven sekundarni strah je trpel tudi po oskrbi z mavcem, saj je trpel neznosne bolečine, otekala mu je noga, na korenih prstov pa so se pojavili mehurji. Intenziven sekundarni strah je trajal do odstranitve mavca (približno en mesec). Nato je bil ta strah zmeren in občasno intenziven, v tej intenziteti pa je trajal do odstranitve OSM (približno tri mesece). Občasen strah je tožnik trpel do zaključenega zdravljenja, oziroma tudi do dneva izdelave izvedenskega mnenja. Iz izvedenskega mnenja izhaja še, da se razvija posttravmatska artroza, tožnik ima vedno večje težave, tako da bo najverjetneje prisiljen v še eno operacijo (zatrditev nartnih kosti stopala).

10. Iz 179. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 in nadalj.; OZ) med drugim izhaja, da pripada oškodovancu pravična odškodnina tudi za strah, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja strahu in njegovo trajanje to opravičujejo, in sicer neodvisno od povračila premoženjske škode pa tudi, če premoženjske škode ni. Tudi ta odškodnina se odmerja ob upoštevanju načela individualizacije (glede na intenzivnost in trajanje strahu ter ob upoštevanju konkretnih okoliščin za posameznega oškodovanca) in ob upoštevanju načela objektivne pogojenosti višine te odškodnine. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine izhaja iz drugega odstavka 179. člena OZ, ki določa, da je višina odškodnine za nepremoženjsko škodo odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pri čemer pa ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

11. Vrhovno sodišče soglaša z revizijsko trditvijo, da je bila pred sodiščem druge in prve stopnje tožniku iz naslova strahu odmerjena odškodnina v previsokem znesku. Po oceni Vrhovnega sodišča predstavlja primerno odškodnino glede na intenzivnost in trajanje primarnega in sekundarnega strahu, ki ga je trpel tožnik, 4.000,00 EUR. To predstavlja protivrednost 3,7 povprečnih neto plač v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Odškodnina v tej višini je primerljiva tudi s prisojenimi odškodninami iz naslova strahu v podobnih primerih. Tako je bilo v zadevi VIII Ips 368/2009 tožniku, ki si je poškodoval roko z ročno verižno motorno žago, prisojena odškodnina za strah v protivrednosti 3,8 povprečnih neto plač ob ugotovitvi, da je ob dogodku trpel hud, intenziven primarni strah in dolgotrajnen strah za izid zdravljenja, saj mu je grozila celo amputacija roke. Tudi v zadevi VIII Ips 164/2018 (tožnico je stisnil zabojnik, ki je padel z viličarja) je bila tožnici prisojena odškodnina iz naslova strahu v protivrednosti 3,8 povprečnih neto plač. V tej zadevi je bilo ugotovljeno, da je tožnica trpela hud primarni strah, ki je trajal 15 min, hud sekundarni strah, ki je trajal 10 dni, zmeren sekundarni strah, ki je trajal 2 leti in 10 mesecev in ki se je kasneje prelevil v blažji sekundarni strah. Primerljiva odškodnina za strah v protivrednosti petih povprečnih neto plač pa je bila prisojena tudi v zadevi II Ips 327/2011 (tožnica je doživela prometno nesrečo), na katero se sklicuje tudi tožena stranka v reviziji. V citirani zadevi je bilo ugotovljeno, da je tožnica trpela hud primarni strah za življenje, ki je trajal 50 minut, hud sekundarni strah v trajanju šest tednov, srednje hud sekundarni strah prav tako v trajanju šest tednov, lažji sekundarni strah pa je trajal šest mesecev1. Tudi glede na navedeno primerjavo je tožnik upravičen do odškodnine v znesku 4.000,00 EUR in ne 8.000,00 EUR, kot sta mu prisodili sodišči prve in druge stopnje.

12. Vrhovno sodišče je na podlagi 380. člena ZPP reviziji tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je znesek pripadajoče odškodnine iz naslova pretrpljenega strahu znižalo od 8.000,00 EUR na 4.000,00 EUR, v preostalem (za znesek 2.000,00 EUR)2 pa je njeno revizijo v zvezi z prisojeno odškodnino iz naslova strahu zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča druge stopnje (378. člen ZPP). Glede na delno spremembo sodbe sodišča druge stopnje mora torej tožena stranka tožniku iz naslova celotne nepremoženjske škode zaradi nesreče pri delu izplačati znesek 29.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 7. 2013 dalje do plačila3 in znesek 2.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2016 dalje do plačila4. 13. Odločitev o revizijskih stroških temelji na 165. in 154. členu ZPP. Ker je tožena stranka z revizijo uspela do dveh tretjin, ji je dolžan tožnik povrniti sorazmerni del njenih stroškov revizijskega postopka. Vrhovno sodišče je toženi stranki priznalo nagrado za postopek za dopustitev revizije in za revizijo po tar. št. 3000 Zakona o odvetniški tarifi5 (2 x 438,00 EUR), materialne stroške po tar. št. 6002 (20,00 EUR), povečano za 22% DDV (197,12 EUR) ter sodno takso za predlog za dopustitev revizije in za revizijo (190,00 EUR), kar skupaj znese 1.283,12 EUR. Glede na uspeh z revizijo je tožena stranka upravičena do povrnitve dela njenih revizijskih stroškov v znesku 855,40 EUR. Vrhovno sodišče je tožniku priznalo nagrado za odgovor na revizijo po tar. št. 3300 (438,00 EUR), materialne stroške po tar. št. 6002 (20,00 EUR) in 22% DDV, kar skupaj znese 558,76 EUR. Glede na uspeh tožnika v revizijskem postopku je tožnik upravičen do povrnitve dela njegovih revizijskih stroškov v znesku 186,30 EUR. Po pobotanju revizijskih stroškov obeh pravdnih strank je tožnik dolžan toženi stranki povrniti 669,10 EUR stroškov revizijskega postopka. Ker se je glede na celoten vtoževani in prisojeni znesek odškodnine kljub delni ugoditvi revizije uspeh strank v tem individualnem delovnem sporu le v manjši meri spremenil, Vrhovno sodišče odločitev sodišč druge in prve stopnje, ki se nanašata na pravdne stroške, ni spreminjalo.

1 Tožena stranka se v reviziji neutemeljeno sklicuje na druge odločbe Vrhovnega sodišča, saj glede na ugotovljeno intenzivnost in trajanje strahu, v zvezi s katerim so bile prisojene odškodnine v teh sporih, niso primerljive strahu, ki ga je trpel tožnik. 2 Predmet revizije je bil znesek 6.000 EUR in ne v celoti prisojena odškodnina za strah v višini 8.000 EUR. 3 Namesto dosedaj prisojenega zneska 33.000 EUR v delu II. točke izreka sodbe sodišča druge stopnje v zvezi z I.a točko izreka izreka sodbe sodišča prve stopnje v katerega je revizijsko sodišče poseglo. 4 Gre za odločitev v delu sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z I.b točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, v katerega revizijsko sodišče ni poseglo. 5 Na podlagi drugega odstavka 20. člena Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015 se v primeru, če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo te tarife in po uveljavitvi Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadalj.), odvetniški stroški v tem postopku in vseh nadaljnih postopkih s pravnimi sredstvi določajo po Zakonu o odvetniški tarifi.