Jedro

Eden izmed pogojev take začasne odredbe je nastanek hujših škodljivih posledic, ki morajo biti vsaj verjetno izkazane, verjetno pa mora biti izkazano tudi, da takšnih posledic ni mogoče odvrniti drugače, kot se predlaga z zahtevo za izdajo začasne odredbe. V obravnavanem primeru to ni verjetno izkazano. Glede na predlagano vsebino začasne odredbe po mnenju sodišča ni izpolnjen pogoj po 2. odstavku 69. člena ZUS, saj ni verjetno izkazano za potrebno, da se izda, kajti učinki v primeru izdaje takšne začasne odredbe, kot jo predlaga tožnik, ne bi nastopili takoj, začasna odredba s časovno nedoločenim in nedoločljivim odlogom učinka pa ne predstavlja začasne ureditve stanja v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS, saj stanja ne ureja. Gre v bistvu za zahtevo za izdajo začasne odredbe pod odložnim pogojem, kar pa po mnenju sodišča ne izkazuje verjetnosti potrebe po izdaji začasne odredbe, saj se stranka glede na sporno pravno razmerje lahko vsak čas obrne na sodišče z zahtevo za izdajo začasne odredbe po tem, ko bi bil izpolnjen pogoj za njen takojšnji učinek, to je, ko bi prenehala veljati navedena začasna odredba Okrožnega sodišča v M.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 9. 5. 2005 vložila tožbo zoper odločbo Carinskega urada M, Izpostava L, št. ... z dne 4. 4. 2005, s katero je tožena stranka začasno zadržala trgovsko blago Atorvastatin Calcium, tarifna št. KN 29339990 90 2500 S999, v količini 25,53 kg in ocenjeni vrednosti 34.511.353,00 SIT (točka I izreka odločbe). Pod točko II je določila, da se mora deklarant, lastnik blaga oz. oseba, ki z njim razpolaga, v desetih delovnih dneh od prejema odločbe pisno izreči, ali je zadržano blago predmet patenta št. EP 0 848 705 ali ne in da lahko v primeru molka carinski organ na zahtevo imetnika pravice blago uniči. Pod III. točko izreka je določila, da začne odločba veljati takoj. Tožeča stranka je dne 13. 5. 2005 vložila predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi s tožbami tožeče stranke zoper odločbo Carinskega urada M, Izpostava L, št. ... z dne 4. 4. 2005, odločbo tožene stranke št. abc z dne 18. 3. 2005 in zaradi molka upravnega organa (neizdaja upravnega akta o določitvi primerne varščine) ter po pozivu sodišča dne 16. 5. 2005 vložila modificiran predlog za izdajo začasne odredbe tako, da je predlog za začasno odredbo vložila le v zvezi s tožbo zoper odločbo Carinskega urada M, Izpostava L, št. ... z dne 4. 4. 2005. Tožeča stranka vlaga predlog za začasno odredbo na podlagi 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, dalje ZUS) in predlaga, da sodišče izda začasno odredbo na ta način, da toženi stranki naloži, da pod pogojem, da bo začasna odredba Okrožnega sodišča v M, opr. št. IV Pg 20/2005 z dne 5. 5. 2005 (ki ga prilaga) prenehala veljati, konča zadrževanje blaga Atorvastatin Calcium tarifna št. KN 29339990 90 2500 S999, v količini 25,53 kg, ocenjenega na vrednost 34.511.353,00 SIT in omenjeno blago nemudoma po izpolnitvi carinskih formalnosti prepusti tožeči stranki, s tem da naj začasna odredba velja do pravnomočne odločitve sodišča o tožbi tožeče stranke zoper v uvodu navedeno odločbo tožene stranke; podrejeno pa predlaga, da sodišče izda začasno odredbo, s katero se toženi stranki naloži, da pod pogojem, da bo zgoraj navedena začasna odredba Okrožnega sodišča v M prenehala veljati, takoj po tem, ko tožeča stranka položi varščino v višini 5,100.000,00 SIT v obliki bančne garancije ali gotovinskega pologa pri Generalnem carinskem uradu v skladu s Pravilnikom o načinu predložitve varščine, kriterijih za določitev njene višine in načina sprostitve oz. vnovčitve varščine v primerih uporabe carinskih ukrepov pri kršitvah pravic intelektualne lastnine, konča zadrževanje blaga Atorvastatin Calcium (kot je v opisu navedeno že zgoraj) in da omenjeno blago nemudoma po izpolnitvi carinskih formalnosti prepusti tožeči stranki, s predlogom veljavnosti začasne odredbe do pravnomočne odločitve sodišča o tožbi tožeče stranke proti zgoraj navedeni odločbi. Če sodišče ne bi sledilo nobenemu izmed zgoraj navedenih predlogov, tožeča stranka podrejeno predlaga, da sodišče izda začasno odredbo, s katero toženi stranki naloži, da pod pogojem, da bo zgoraj navedena začasna odredba Okrožnega sodišča v M prenehala veljati: 1. takoj izvrši vzorčenje blaga Atorvastatin Calcium po postopku, ki ga določa protokol, ki je sestavni del tega sklepa, razen če je že izvršen zgoraj navedeni sklep Okrožnega sodišča v M; 2. da blago, zadržano na podlagi zgoraj navedene odločbe tožene stranke z dne 4. 4. 2005, prepusti tožeči stranki nemudoma po tem, ko a) se izvrši vzorčenje iz 1. točke tega sklepa in b) tožeča stranka položi varščino v višini 5,100.000,00 SIT in c) ko so izpolnjene vse carinske formalnosti; 3. navedena začasna odredba naj velja do pravnomočne odločitve sodišča o tožbi tožeče stranke proti zgoraj navedeni odločbi tožene stranke. V obrazložitvi predloga za začasno odredbo tožeča stranka pojasni kronologijo zadržanja blaga Atorvastatin Calcium po izpodbijani odločbi o zadržanju, ki je začela veljati takoj in se še vedno izvršuje. GCU je z odločbo ILS-6/2005 z dne 18. 3. 2005 (ki jo tožeča stranka izpodbija v drugem upravnem sporu) ugodil zahtevku podjetja CCC - patentnemu upravičencu, za sprejetje carinskih ukrepov pri kršitvi pravic intelektualne lastnine. GCU je z molkom zavrnil določitev varščine (kar tožeča stranka tudi izpodbija z vloženo tožbo pred Upravnim sodiščem RS). Sklicuje se na navedbe v tožbi zoper odločbo CU M, Izpostava L in na vse svoje navedbe po vseh vloženih tožbah. Tožeči stranki je onemogočeno, da zadržano blago prevzame in ga uporabi v proizvodnji zdravila X, zaradi zadrževanja blaga tožeči stranki grozi nepopravljiva škoda. Zadržano blago tožeča stranka uporablja kot aktivno učinkovino svojega proizvoda X, ki je eden vodilnih proizvodov tožeče stranke kot najnovejše in najnaprednejše zdravilo za zdravljenje bolnikov s povišanim nivojem maščob in holesterola v krvi in ga trži na sedmih ključnih trgih: Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Rusiji, Češki, Slovaški in Makedoniji, hkrati pa se nahaja proizvod v fazi visoke internacionalizacije še na ostale trge. Kakršnakoli pomanjkljiva oskrba z učinkovino, za katero gre pri zadržanem blagu, bi na trgih Srednje in Vzhodne Evrope povzročila tožeči stranki veliko in nepopravljivo škodo. Po eni strani gre za nepremoženjsko škodo v obliki okrnitve njenega poslovnega ugleda, saj ima tožeča stranka visok poslovni ugled, ki bi bil z začasno neprisotnostjo X na trgu močno omajan, pomanjkanje zdravil pa bi povzročilo velike težave tudi pacientom kot zdravnikom. Posledica okrnjenega poslovnega ugleda bi tožeči stranki povzročila veliko premoženjsko škodo v obliki izgubljenega dobička zaradi zmanjšane prodaje zdravila X in drugih zdravil, predvsem tistih za zdravljenje bolezni srca in ožilja, izničili bi se vsi predhodni vložki tožeče stranke v promocijo navedenega zdravila, ter bi se z začasno neprisotnostjo na trgu znašla v izredno nekonkurenčnem položaju, kar bi se posledično odražalo še v vedno večji premoženjski škodi. Številni novi zaposleni sodelavci bi zaradi izpada proizvoda s trga postali presežek, saj je v proizvodnji X angažirano 15 % razpoložljivih strojnih kapacitet tožeče stranke in bi zato 45 ljudi ostalo brez dela, z daljšim izpadom bi nastala še škoda v zvezi z nekurantnostjo repromateriala in embalaže vezane na proizvodnjo X. Začasna neprisotnost zdravila bi predstavljala z veliko verjetnostjo tudi grožnjo javnemu interesu, saj bodo številni pacienti primorani zamenjati proizvod tožeče stranke za njegov ekvivalent, kar pomeni tudi povečano obiskovanje zdravnikov in nove čakalne dobe za preglede pri zdravnikih. Tožeča stranka ocenjuje, da bi pomanjkanje zdravila prizadelo preko 110.000 pacientov, škodo pa bi utrpele tudi zdravstvene zavarovalnice, ker bi bilo potrebno generično zdravilo X nadomestiti z dražjimi zdravili originatorjev. Tožeča stranka navaja, da je škoda, ki ji nastaja, večja od škode, ki bi morebiti lahko nastala imetniku patenta. Navaja, da je zadržano blago drugačna snov od tiste, ki jo ščiti patent št. EP 0848 705, ter se z izvrševanjem izpodbijane odločbe neposredno posega v osebnostne pravice tožeče stranke kot pravne osebe in njeno pravico do lastnine, ki je zagotovljena v 33. členu Ustave RS. Izdaja začasne odredbe je nujno potrebna za odvrnitev nadaljnjega nastajanja škodnih posledic za tožečo stranko. Po mnenju tožeče stranke gre za nezakonito stanje in za protipraven poseg do pravnega sredstva tožeče stranke, ker je učinkovito pravno varstvo nepremoženjskih in premoženjskih pravic tožeče stranke mogoče doseči le z izdajo začasne odredbe. Zadrževanje blaga predstavlja samovoljno ravnanje tožene stranke. Zaloge Atorvastatina pri tožeči stranki zadoščajo le še za nekaj dni in če se blago ne sprosti takoj, bo izpadla proizvodnja predvidena za mesec maj 2005, ter bo prišlo do zgoraj opisanih škodnih posledic, zato predlaga, da sodišče začasno uredi stanje na način, na kakršen se zahteva v tožbi za končno ureditev. Tožeča stranka predlaga več podrejenih zahtevkov za začasno ureditev in meni, da bi bila škoda preprečena z ugoditvijo kateremukoli izmed podrejenih zahtevkov. Predlaga, da se vzorčenje izvrši v njenih prostorih, kjer se nahajajo ustrezne naprave za pakiranje vzorcev v dušikovi atmosferi. Predlagana varščina je v višini, s katero je patentni upravičenec označil vrednost spornega predmeta v tožbi, s katero je zahteval odvzem oz. uničenje zadržanega blaga. V dokaz svojih navedb prilaga izjavo izvršnega direktorja enote Oskrba in Prodaja in Marketing tožeče stranke, ter ostale dokumente, ki so navedeni v upravnih spisih.

Sodišče je z zahtevo za izdajo začasne odredbe seznanilo tudi stranko z interesom CCC, ki preko pooblaščenca odvetnika KK v odgovoru nasprotuje njeni izdaji. Tožeča stranka zahteva takšno ureditev stanja, s katero bi začasna odredba dokončno razrešila nekaj sodnih sporov, izničena bi bila tudi pravica zainteresirane stranke do sodnega varstva v gospodarskem sporu zaradi varstva patenta. Po njenem mnenju pogojno veljavne začasne odredbe sploh niso možne, iz formulacije predlaganih začasnih odredb tožeča stranka želi vpletanje Upravnega sodišča RS v potek spora, ki je v ingerenci pravdnega sodišča. Tožeča stranka s predlaganimi začasnimi odredbami poskuša doseči sodno ureditev usode blaga, ne predlaga ureditve stanja glede na sporno pravno razmerje v predmetnem upravnem sporu (2. odstavek 69. člena ZUS). Predlagane začasne odredbe želijo poseči na stanje glede na pravno razmerje, ki je sporno v gospodarskem sporu pred Okrožnim sodiščem v M pod opr. št. IV Pg .../..... Zainteresirana stranka predlaga zavrnitev primarnega kot obeh podrejenih predlogov za izdajo začasne odredbe.

Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo kot neutemeljeno po Zakonu o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, dalje ZUS). Začasno odredbo je mogoče v upravnem sporu izdati le v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon (30., 69., 3. odstavek 62. člena ZUS). V obravnavanem primeru je tožeča stranka opredelila, da želi izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS. Po navedeni določbi ZUS lahko tožnik zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Navedena določba ZUS torej omogoča, da sodišče na zahtevo tožnika in ob izpolnjenih pogojih izda posebno obliko začasne odredbe, katere namen je začasna ureditev stanja, glede na sporno pravno razmerje, ki velja do pravnomočne odločitve v sporu, ki teče pred sodiščem. Eden izmed pogojev take začasne odredbe je nastanek hujših škodljivih posledic, ki morajo biti vsaj verjetno izkazane, verjetno pa mora biti izkazano tudi, da takšnih posledic ni mogoče odvrniti drugače, kot se predlaga z zahtevo za izdajo začasne odredbe. V obravnavanem primeru to ni verjetno izkazano.

Tožeča stranka predlaga začasno ureditev stanja na ta način, da predlaga izdajo (tako primarne kot podrejenih) začasne odredbe pod določenim pogojem in sicer v primeru, da preneha veljavnost začasni odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Pg .../..... z dne 5. 5. 2005. Eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe je tudi v tem, da le ta učinkuje takoj, kar pomeni, da mora biti njena izdaja verjetno izkazana za potrebno vse od začetka veljavnosti začasne odredbe. Glede na predlagano vsebino začasne odredbe po mnenju sodišča ni izpolnjen pogoj po 2. odstavku 69. člena ZUS, saj ni verjetno izkazano za potrebno, da se izda, kajti učinki v primeru izdaje takšne začasne odredbe, kot jo predlaga tožnik, ne bi nastopili takoj, začasna odredba s časovno nedoločenim in nedoločljivim odlogom učinka pa ne predstavlja začasne ureditve stanja v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS, saj stanja ne ureja. Tožnik v obravnavanem primeru veže izdajo začasne odredbe na odložni rok, katerega nastop ni časovno definiran. Gre v bistvu za zahtevo za izdajo začasne odredbe pod odložnim pogojem, kar pa po mnenju sodišča ne izkazuje verjetnosti potrebe po izdaji začasne odredbe, saj se stranka glede na sporno pravno razmerje lahko vsak čas obrne na sodišče z zahtevo za izdajo začasne odredbe po tem, ko bi bil izpolnjen pogoj za njen takojšnji učinek, to je, ko bi prenehala veljati navedena začasna odredba Okrožnega sodišča v M, ki, tega se očitno zaveda tudi tožeča stranka, veže tudi upravno sodišče (2. odstavek 2. člena Zakona o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94 in kasnejši).

Iz navedenih razlogov se sodišče podrobneje niti ni spuščalo v oceno, ali je gre v obravnavanem primeru za verjetno izkazano nepopravljivo škodo.

Ker tožnik v obravnavanem primeru ni verjetno izkazal za potrebno za izdajo začasne odredbe, kar je eden izmed pogojev za njeno izdajo, je bilo treba njegovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrniti.