Jedro

V skladu s stališči Vrhovnega sodišča RS so materialne zmožnosti zavezanca pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoja otroka. Upošteva se zavezančevo premoženjsko stanje: tako njegovi dohodki kot siceršnje premoženje. Pri presoji pridobitnih zmožnosti preživninskega zavezanca sodišče upošteva njegovo splošno pridobitno sposobnost, tj. sposobnost delati in pridobivati dohodek (strokovno usposobljenost in možnosti zaposlitve) in ne le dejansko izkazani dohodek.

Sodišče druge stopnje še dodaja, da mladoletni sin udeležencev postopka večino časa preživi pri nasprotni udeleženki, na kateri je pretežno breme skrbi za vzgojo in varstvo mladoletnega otroka, s katerim ima predlagatelj stike po dogovoru. Ta prispevek v obliki varstva in vzgoje mladoletnega otroka je treba finančno ovrednotiti. Upoštevaje ta prispevek nasprotne udeleženke in upoštevajoč dejstvo, da ima nasprotna udeleženka ne le nižje prihodke temveč tudi manjši obseg premoženja ter manjše pridobitne zmožnosti od predlagatelja, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da predlagatelj nosi 75 % vsega preživninskega bremena, t.j. 75 % stroškov otrokovih potreb v višini 500,00 EUR, oziroma 350,00 EUR mesečno, kot je določeno v IV. točki izreka izpodbijanega sklepa.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v V. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Predlagatelj je poleg preživnine, določene v IV. točki izreka, dolžan z neposrednim pokritjem otrokovih potreb redoma plačati še naslednje stroške za mladoletnega otroka: šolske položnice za soprispevek za šolanje, malico oziroma kosilo v šoli, uporabnino za učbenike, stroške za šolske izlete in ekskurzije, za delovne zvezke, zvezke in druge šolske potrebščine (šolski pribor) ter plačati strošek sezonske karte za vlečno deskanje (vejkanje) v Vakeparku v ..., dokler se bo otrok udeleževal te prostočasne aktivnosti."

II.V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (IV. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo 6. 6. 2008 sklenila udeleženca postopka (I. točka izreka), otroka udeležencev postopka, mladoletnega A. A., EMŠO: ..., dodelilo v skupno varstvo in vzgojo obema udeležencema, stalno bivališče otroka pa določilo na naslovu matere (nasprotne udeleženke), kateri se vročajo vsa pisanja, namenjena otroku (II. točka izreka), določilo način izvajanja skupnega starševstva na način, da mladoletni otrok živi z nasprotno udeleženko, s predlagateljem pa se srečuje po sprotnem in predhodnem dogovoru med otrokom in predlagateljem ob predhodni seznanitvi nasprotne udeleženke (III. točka izreka). Nadalje je določilo preživnino v višini 350,00 EUR mesečno, ki jo je od 24. 6. 2024 dalje dolžan predlagatelj plačevati na transakcijski račun nasprotne udeleženke1 (IV. točka izreka), in odločilo, da je predlagatelj poleg preživnine, določene v IV. točki izreka,2 dolžan naturalno z neposrednim pokritjem otrokovih potreb redoma plačati vse obveznosti za mladoletnega otroka, in sicer vsakokratno šolsko položnico za prehrano, šolnino, za šolske aktivnosti in obveznosti, izlete, ekskurzije, uporabnino učbenikov, letni nakup šolskih knjig, delovnih zvezkov in šolskih potrebščin in podobno ter izdatke za otrokove prostočasne aktivnosti, zlasti pa neposredno pokritje otrokove letne karte za vlečno deskanje na vodi (vejkanje), kot izhaja iz V. točke izreka izpodbijanega sklepa. V presežku je predloga udeležencev zavrnilo (VI. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo predlagatelj. Izpodbija IV. in V. točko napadenega sklepa, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistvo pritožbene graje je, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo materialnih in pridobitnih zmožnosti udeležencev postopka, zaradi česar je neutemeljeno porazdelilo preživninsko breme v razmerju 25 : 75 % v breme predlagatelja. Sodišče prve stopnje tudi ni obrazložilo, kako je prišlo do tega razmerja, zato sklepa ni mogoče preizkusiti. V tej zvezi pojasnjuje premoženjske in pridobitne zmožnosti obeh udeležencev in opozarja na potencial nasprotne udeleženke, da pridobiva dodatne prihodke. Nadalje graja, da ga sodišče prve stopnje ne bi smelo obsoditi na plačevanje zapadlih preživnin, ki so zapadle do izdaje izpodbijanega sklepa, saj je preživninske obveznosti za mesece maj, junij, julij, avgust in september 2024 v znesku 350,00 EUR mesečno v celoti poravnal vsakega 3. oziroma 5. dne v mesecu, kar pomeni, da na dan izdaje izpodbijanega sklepa ni imel nikakršnih zapadlih neplačanih obveznosti iz naslova preživnin. Sodišče mu je neupravičeno poleg plačevanja preživnine v višini 350,00 EUR mesečno naložilo tudi, da mora pokriti vse stroške v zvezi s šolanjem in prostočasnimi aktivnostmi otroka. V tej zvezi izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni jasno in nedvoumno (natančno) določilo, kateri so tisti stroški, ki naj bi jih v okviru stroškov šolanja in stroškov prostočasnih aktivnosti moral pokrivati predlagatelj, zato je tak izrek nedoločen in tudi neizvršljiv. Zanj ni sporno, da je poleg preživnine v višini 350,00 EUR mesečno dolžan poravnati še šolske položnice: za soprispevek za šolanje (trenutno 85,00 EUR mesečno), malico oziroma kosilo v šoli, uporabnino za učbenike, stroške za izlete in ekskurzije, za delovne zvezke, zvezke in druge šolske potrebščine (šolski pribor) ter plačati strošek sezonske karte za vlečno deskanje (vejkanje) v Vakeparku v ..., dokler se bo otrok udeleževal te prostočasne aktivnosti. Ni pa mogoče predlagatelju naložiti plačila vseh prostočasnih aktivnosti, ki bi si jih mladoletni otrok omislil v bodoče. Pavšalno navaja, da je sklep nerazumljiv, nejasen, da nasprotuje sam sebi in razlogom sklepa oziroma, da v sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, tega pa ne konkretizira. Prav tako meni, da mu je kršena pravica do izjave v postopku, ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo pravne in dejanske podlage odločitve. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3.Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Stroškov ne priglaša.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed pritožbeno uveljavljanih ali uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa delno zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.

7.Pritožbeno ni sporna odločitev sodišča prve stopnje o razvezi zakonske zveze (I. točka izreka), o dodelitvi otroka v skupno vzgojo in varstvo in o naslovu otroka (II. točka izreka) ter o načinu izvajanja skupnega starševstva oziroma stikov mladoletnega otroka z očetom (III. točka izreka). Pritožbeno sporna je odločitev sodišča prve stopnje o preživnini oziroma preživninskih obveznostih predlagatelja (IV. in V. točka izreka izpodbijanega sklepa), pri čemer mesečne potrebe mladoletnega otroka niso sporne, sporna je zgolj porazdelitev preživninskega bremena med oba starša.

8.Materialnopravno podlago za določitev preživnina predstavlja določba 189. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), v skladu s katero se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. V skladu s stališči Vrhovnega sodišča RS3 so materialne zmožnosti zavezanca pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoja otroka. Upošteva se zavezančevo premoženjsko stanje: tako njegovi dohodki kot siceršnje premoženje. Pri presoji pridobitnih zmožnosti preživninskega zavezanca sodišče upošteva njegovo splošno pridobitno sposobnost, tj. sposobnost delati in pridobivati dohodek (strokovno usposobljenost in možnosti zaposlitve) in ne le dejansko izkazani dohodek.4 Pritožba ima torej prav, da pri preživninski obveznosti ne gre le za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, temveč tudi za tiste, ki bi jih mogel poiskati in izkoristiti. Vendar to ne pomeni, da sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

9.Sodna praksa nadalje tolmači določbo 189. člena DZ v smislu, da morata starša praviloma prispevati k preživljanju svojih otrok v istem deležu od svojih prejemkov,5 pri čemer se med prejemki staršev ne upoštevajo niti otroški dodatki6 niti regres za prevoz na delo in prehrano na delu.7 Pri porazdelitvi preživnine med oba starša sodišče upošteva tudi dejstvo, na koga odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka, kar pomeni, da ga je treba finančno ovrednotiti in mora biti na tem staršu manjše breme skrbi za preživljanje otroka.8

10.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta udeleženca postopka starša mladoletnega sina A. A., rojenega ..., v času odločanja sodišča prve stopnje starega 15 let, ki je takrat (junija 2024) končal deveti razred Osnovne šole ... in se vpisal v prvi letnik gimnazije .... Pritožbeno niso sporne niti preživninske potrebe mladoletnega otroka v višini 500,00 EUR mesečno, v katere niso zajeti stanovanjski stroški (ki jih plačuje predlagatelj), stroški v povezavi s šolanjem ter letna karta za vlečno deskanje na vodi (vejkanje). Kot rečeno, je pritožbeno sporna porazdelitev preživninskega bremena med starša, ne pa višina potreb mld. otroka.

11.Sodišču druge stopnje se dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je le-ta razumna in življenjsko sprejemljiva ter v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi udeležencev postopka ter listinskih dokazil v spisu ugotovilo, da predlagatelj prejema neto plačo v višini 1.705,19 EUR, nasprotna udeleženka pa neto plačo v višini 872,51 EUR, da sta oba zaposlena v predlagateljevi odvetniški pisarni za polni delovni čas. Predlagatelj je v celoti imetnik deležev navedene enoosebne odvetniške družbe (o.p. d.o.o.), ima v svoji odvetniški družbi izkazan bilančni dobiček v višini 557.104,89 EUR, je tudi družbenik v dveh drugih družbah, ter ima v lasti več nepremičnin. Po drugi strani je nasprotna udeleženka v preteklosti opravljala dejavnost samostojne podjetnice (s.p.) in je oddajala nepremičnine, je lastnica osebnega vozila BMW X 1, letnik 2016 in lastnica več nepremičnin. Ugotovilo je, da ima predlagatelj v lasti precej več nepremičnin od nasprotne udeleženke (16. in 17. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da se ukvarja s prodajo dragega kamenja in da je po prejšnji razvezi v letu 2004 pridobil posebno premoženje, ki je bilo sestavljeno iz nepremičnin, denarnih sredstev, vrednostnih papirjev, dragih kamnov in terjatev. Predlagatelj redno krije vse stanovanjske stroške za stanovanje, v katerem živi mladoletni sin skupaj z nasprotno udeleženko (16. do 18. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Sodišče prve stopnje je tudi ustrezno ovrednotilo, da pridobitne zmožnosti nasprotne udeleženke niso tako majhne, kot jih poskuša sama predstaviti (21. točka obrazložitve), zato so neutemeljena pritožbena izvajanja, da sodišče prve stopnje ni ustrezno ocenilo pridobitnega potenciala nasprotne udeleženke.

12.Na podlagi navedenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno razdelilo preživninsko breme med oba starša v razmerju 25 % v breme nasprotne udeleženke in 75 % v breme predlagatelja. Pri tem je ustrezno upoštevalo, da ima nasprotna udeleženka dvakrat nižje prihodke od nasprotnega udeleženca, kakor tudi nižje pridobitne in premoženjske zmožnosti, zlasti je upoštevalo dejstvo, da je predlagateljevo premoženje po obsegu precej večje od premoženja nasprotne udeleženke (21. točka izpodbijanega sklepa). Izpodbijani sklep ima torej razloge o odločilnih dejstvih in se ga da preizkusiti, pritožbene navedbe o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa so neutemeljene. Enako velja za pritožbene navedbe o tem, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo pravne in dejanske podlage svoje odločitve; to svojo odločitev je v delu, ki se nanaša na preživnino, sodišče prve stopnje obširno pojasnilo v 16. do 21. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

13.Sodišče druge stopnje še dodaja, da mladoletni sin udeležencev postopka večino časa preživi pri nasprotni udeleženki, na kateri je pretežno breme skrbi za vzgojo in varstvo mladoletnega otroka, s katerim ima predlagatelj stike po dogovoru. Ta prispevek v obliki varstva in vzgoje mladoletnega otroka je treba finančno ovrednotiti. Upoštevaje ta prispevek nasprotne udeleženke in upoštevajoč dejstvo, da ima nasprotna udeleženka ne le nižje prihodke temveč tudi manjši obseg premoženja ter manjše pridobitne zmožnosti od predlagatelja, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da predlagatelj nosi 75 % vsega preživninskega bremena, t.j. 75 % stroškov otrokovih potreb v višini 500,00 EUR,9 oziroma 350,00 EUR mesečno, kot je določeno v IV. točki izreka izpodbijanega sklepa.

14.Odločitev sodišča prve stopnje pod V. točko izreka je sporna zgolj v delu, kjer predlagateljeve obveznosti niso dovolj natančno določene, ni pa sporna v delu, kjer je predlagatelju naloženo, da je "poleg preživnine v višini 350,00 EUR mesečno dolžan poravnati še šolske položnice: za soprispevek za šolanje (trenutno 85,00 EUR mesečno), malico oziroma kosilo v šoli, uporabnino za učbenike, stroške za izlete in ekskurzije, za delovne zvezke, zvezke in druge šolske potrebščine (šolski pribor) ter plačati strošek sezonske karte za vlečno deskanje v Vakeparku v ..., dokler se bo otrok udeleževal te prostočasne aktivnosti." Pritožba ima prav, da mora biti dajatveni del izreka sklepa dovolj določen, da ga je mogoče izvršiti. Sklep o preživnini namreč predstavlja izvršilni naslov in mora biti primeren za izvršbo (21. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju10 - ZIZ), to pa ni, če dolžnikova obveznost v izvršilnem naslovu ni določena. Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi v delu, kjer je sodišče prve stopnje v V. točki izreka izpodbijanega sklepa predlagatelju naložilo, da plačuje "vse obveznosti za mladoletnega otroka" in "izdatke za prostočasne aktivnosti."

15.Neutemeljena je predlagateljeva pritožbena graja, da ga je sodišče prve stopnje s IV. točko izreka izpodbijanega sklepa neutemeljeno obsodilo na plačilo preživnin, ki so zapadle do izdaje izpodbijanega sklepa, ker je svojo preživninske obveznosti za mesece maj, junij, julij, avgust in september 2024 v znesku 350,00 EUR mesečno v celoti pravočasno poravnal. Predlagatelj namreč spregleda, da se je v predmetni zadevi glavna obravnava končala 21. 6. 2024, to pa je trenutek, na katerega se navezujejo časovne meje pravnomočnosti, in da mu je sodišče prve stopnje naložilo plačevanje preživnin šele od 24. 6. 2024, kar pomeni, da ga je obsodilo na plačevanje bodočih preživnin. Glede na navedeno je brezpredmetno njegovo sklicevanje, da je preživninske obveznosti za maj in junij 2024 izpolnil že 3. maja oziroma 3. junija 2024. Njegovo sklicevanje, da je preživnine za julij, avgust in september 2024 v znesku 350,00 EUR pravočasno plačal 3. oziroma 5. dne v mesecu, pa se nanaša na dejstva, ki so nastala izven časovnih mej pravnomočnosti (po zaključku glavne obravnave), zato ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa, temveč jih lahko predlagatelj uveljavlja zgolj kot (opozicijski) ugovorni razlog v morebitnem ugovoru zoper sklep o izvršbo, če bi nasprotna udeleženka oziroma mladoletni otrok predlagala prisilno izvršbo preživnin. Odločitve pritožbenega sodišča ne spremeni niti okoliščina, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo šele dober mesec dni po koncu glavne obravnave (in sicer 31. 7. 2024), ker je nasprotni udeleženki na zadnjem naroku naložilo, da še predloži določene listine, nasprotna udeleženka pa naloženega v postavljenem roku ni storila in sodišče prve stopnje poznejšega procesnega gradiva ni upoštevalo (temveč je upoštevalo zgolj procesno gradivo do konca glavne obravnave).

16.Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje predlagateljevi pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v V. točki izreka delno spremenilo, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (IV. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem se je opredelilo zgolj do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (360. v zvezi s 366. členom ZPP).

17.Udeleženca pritožbenih stroškov nista priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

-------------------------------

1Po pomoti je sodišče prve stopnje zapisalo "predlagateljice", da gre za očitno pomoto pa kaže to, da je pravilno zapisalo njeno ime in priimek.

2V izpodbijanem sklepu je bil v V. točki izreka sprva pomotoma sklic na III. točko izreka, vendar je navedeno pomoto popravilo sodišče prve stopnje s sklepom o popravi II N 837/2021 z dne 19. 11. 2024.

3VSRS sklep II Ips 10/2024 z dne 19.06.2024.

4VSRS sklep II Ips 10/2024 z dne 19.06.2024.

5Glej na primer VSL sklep IV Cp 1012/2022 z dne 18.08.2022, VSL sodba IV Cp 425/2021 z dne 20.08.2021, kjer je zavzeto stališče, da vsak od staršev prispeva za preživljanje skupnih otrok v istem odstotku od svojih pridobitnih zmožnosti. Glej tudi VSL sklep IV Cp 528/2022 z dne 17.05.2022.

6Tako glede slovenskega otroškega dodatka VSRS sodba II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014.

7VSL sklep I Cp 2773/2012 z dne 24. 12. 2012.

8VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, Barbara Novak, Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 638.

9Pri čemer sodišče prve stopnje v ta znesek ni vključilo stanovanjskih stroškov za mladoletnega sina, ker jih predlagatelj že sedaj sam redno krije (kar ni pritožbeno sporno).

10V skladu z navedeno določbo je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.