Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM Sodba I Cp 702/2024

ECLI:SI:VSMB:2025:I.CP.702.2024 Civilni oddelek

pretrganje zastaranja pripoznava dolga
Višje sodišče v Mariboru
21. januar 2025
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V skladu s 364. členom Obligacijskega zakonika (OZ) lahko namreč dolžnik dolg pripozna ne le z upniku dano (jasno, nepogojno in določno) izjavo, temveč tudi posredno, pri čemer predlog za obročno odplačilo dolga pomeni konkludentno priznanje le - tega. Iz zgoraj citiranih prošenj toženca je namreč jasno razvidno, da toženec pripoznava, da na podlagi Pogodbe o izobraževanju za pridobitev višješolske izobrazbe Policist tožnici dolguje vtoževani znesek.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) dolžna v roku 15 dni po prejemu sodbe tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnici) plačati znesek 12.040,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 5. 10. 2018 dalje do plačila, v presežku za zakonske zamudne obresti od zneska 12.040,38 EUR za obdobje od 29. 9. 2018 do 4. 10. 2018 pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka I izreka) in odločilo, da je toženec dolžan tožnici v roku 15 dni od vročitve sklepa o odmeri stroškov povrniti še pravdne stroške (točka II izreka).

2.Zoper citirano sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje toženec, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podredno, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico za tožnico.

3.Bistvo pritožbene graje je, da tožnica na podlagi 5. in 6. člena Pogodbe o izobraževanju vtožuje vračilo bruto nadomestil plače (kot stroška izobraževanja), ki pa jih toženec ni prejemal, saj je v obdobju od 1. 10. 2016 do 30. 9. 2017, na podlagi Pogodbe o zaposlitvi, dejansko prejemal plačo, ne pa nadomestila plače. Med obema oblikama plačil je namreč bistvena razlika. Mesečna plača pa po Pogodbi o izobraževanju ni strošek izobraževanja, zato je toženec ni dolžan vrniti. Plačo, prevozne stroške in stroške prehrane je namreč tožnik prejemal na podlagi Pogodbe o zaposlitvi, ki pa ni bila razveljavljena. Toženec je namreč svoje delo opravil, kar je tudi dokazal s svojo izpovedbo. Sodišče prve stopnje je tako zmotno enačilo plačo in nadomestilo plače ter v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni pojasnilo, zakaj je razlikovanje med tema oblikama plačil nepomembno. Posledično se izpodbijane sodbe v tem delu ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V nadaljevanju pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje mimo trditvene podlage tožnice sklenilo, da je bil pravi namen pogodbenih (pravdnih) stranka ta, da je treba vrniti vse, kar naj bi toženec po navedenih pogodbah prejel in da bi moral toženec zavrniti odrejeno delo preko programa izobraževanja, kar prav tako predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. V tej zvezi pritožba izpostavlja še, da je tožnica dne 1. 10. 2018 spremenila vzorec Pogodbe o izobraževanju, v katerem je sedaj navedeno, da predstavljajo stroške izobraževanja tudi prejete bruto plače za čas zaposlitve zaradi izobraževanja, kar pomeni, da se je tožnica svoje napake zavedala. Ne glede na navedeno pa pritožba dodaja, da gre pri navedenih pogodbah za t.i. tipske pogodbe, ki so v naprej pripravljene s strani ene pogodbene stranke (tožnice), zato je sporna oziroma nejasna pogodbena določila potrebno razlagati v korist šibkejše stranke (toženca). Nazadnje pritožba še navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno sledilo izpovedbama prič A. A. in B. B., saj noben izmed njiju ni vedel, kaj je toženec dejansko počel na terenu, zato bi moralo sodišče prve stopnje zavrniti vsaj tisti del tožbenega zahtevka, ki predstavlja toženčevo plačo v času opravljanja praktičnega usposabljanja v višini 2.810,47 EUR s pripadki, saj je toženec v tem delu Pogodbo o zaposlitvi dejansko oddelal. Vsled pritožbe zoper glavno stvar toženec izpodbija tudi stroškovno odločitev sodišča prve stopnje.

3.Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev le - te kot neutemeljene in predlaga potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, vse s stroškovno posledico za toženca.

4.Pritožba je neutemeljena.

5.ZPP v drugem odstavku 350. člena določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih ali s pritožbo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in da je pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te sodbe.

6.Iz pritožbeno nespornih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica na toženca dne 29. 8. 2018 naslovila (predpravdni) Zahtevek za plačilo št. 171451-18-01846 (priloga spisa A5), s katerim je v skladu s 5. členom in 6. členom Pogodbe o izobraževanju za pridobitev višješolske izobrazbe Policist (priloga spisa A2) od toženca zahtevala povrnitev predmetnih stroškov izobraževanja v višini 12.040,38 EUR, saj slednji ni izpolnil obveznosti, določenih s to pogodbo. Toženec namreč v pogodbenem roku ni zaključil 1. letnika izobraževanja za pridobitev višješolske izobrazbe Policist (95. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji - ZODPol).

7.Toženec se je na tožničin Zahtevek za plačilo št. 171451-18-01846 z dne 29. 8. 2018 odzval tako, da je na tožnico naslovil več prošenj za obročno plačilo dolga oziroma za odlog plačila (priloge spisa A9, A13, A16, A18, A19), iz katerih izhaja, da je v šolskem letu 2016/2017 obiskoval policijsko akademijo in jo neuspešno končal, zaradi česar prosi za odlog plačila oziroma za obročno odplačilo zneska v višini 12.040,38 EUR, ki ga je prejel v času šolanja. Z navedenimi dopisi je toženec jasno navedel, da se zaveda predmetne situacije, ki jo poskuša rešiti na vse možne načine in se izrecno zavezal, da bo navedeni znesek v celoti poravnal.

8.Glede na povzeto pritožbeno nesporno dejansko stanje je sodišče druge stopnje prepričano, da je toženec s citiranimi dopisi oziroma prošnjami za obročno odplačilo dolga slednjega konkludentno priznal.

9.V skladu s 364. členom Obligacijskega zakonika (OZ) lahko namreč dolžnik dolg pripozna ne le z upniku dano (jasno, nepogojno in določno) izjavo, temveč tudi posredno, pri čemer predlog za obročno odplačilo dolga pomeni konkludentno priznanje le - tega1. Iz zgoraj citiranih prošenj toženca je namreč jasno razvidno, da toženec pripoznava, da na podlagi Pogodbe o izobraževanju za pridobitev višješolske izobrazbe Policist tožnici dolguje vtoževani znesek.

10.Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da pritožba ne izpodbija teka zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska od dne 5. 10. 2018 dalje do plačila, je sodišče druge stopnje pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri tem pa se je opredelilo samo do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11.Toženec s pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

12.Navedbe tožnice v odgovoru na pritožbo niso z ničemer prispevale k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato je slednja dolžna sama kriti svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena v zvezi z 442. členom ZPP).

-------------------------------

1

Tako tudi dr. Vesna Krajnc in drugi, Obligacijski zakonik (OZ) s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 501- 502.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 364 Zakon o organiziranosti in delu v policiji (2013) - ZODPol - člen 95

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia