Jedro

Pritožba je na pristojno sodišče prispela šele po izteku roka za vložitev pritožbe, s čimer je izpolnjen objektivni pogoj za oceno pritožbe kot prepozne. Za presojo subjektivnega pogoja -standarda „očitne pomote vložnika“ pa je v konkretnem primeru odločilno, da ne le, da je pooblaščenec toženih strank poslal oziroma vložil pritožbo pri napačnem sodišču, temveč tudi to, da je samo vlogo naslovil na napačno sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrže. Tožeča stranka sama nosi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženima strankama naložilo, da solidarno plačata prvo tožniku znesek 3.506,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.9.2008 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo, drugo tožnici pa znesek 3.506,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.9.2008 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo. Kar zahtevata prva in drugo tožeča stranka več, je zavrnilo. Toženima strankama je še naložilo, da plačata tožečima strankama njune pravdne stroške v znesku 1.896,36 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper ugodilni del opisane sodbe vlagata pritožbo toženi stranki. Pritožbeno sodišče ne povzema vsebine pritožbe, saj je ocenilo, da je ta prepozno vložena.

Na pritožbo sta odgovorili tožeči stranki, ki opozarjata na okoliščino, da je pritožba prepozno vložena.

Pritožba je prepozna.

V skladu z določbo 8. odstavka 112. člena ZPP v primeru, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz 3. odstavka 86. člena oziroma iz 3. odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika. V konkretnem primeru sta toženi stranki po svojem pooblaščencu pritožbo vložili na Okrajno sodišče v Kranju in sicer priporočeno po pošti dne 3.6.2009, to je zadnji dan pritožbenega roka. Pritožba je prispela na Okrajno sodišče v Kranju dne 4.6.2009, to sodišče pa jo je isti dan poslalo Okrožnemu sodišču v Kranju, kot pristojnemu sodišču (glej vročilnico o prejemu sodbe, iz katere je razvidno, da je tožena stranka prvostopno sodbo prejela dne 19.5.2009 - na list. štev. 109 v spisu, elektronski spis Okrajnega sodišča v Kranju - na list. štev. 144 in 145 v spisu, iz katerega je razvidno, da je pritožbo dne 4.6.2009 prejelo Okrajno sodišče v Kranju). Pritožba je torej na pristojno okrožno sodišče prispela šele po izteku roka za vložitev pritožbe. Izpolnjen je tako objektivni pogoj za oceno pritožbe kot prepozne. Subjektivni pogoj pa glede na citirano zakonsko določilo predstavlja pravni standard - „očitna pomota vložnika“. Za presojo tega standarda pa je v konkretnem primeru odločilno, da ne le, da je pooblaščenec toženih strank poslal oziroma vložil pritožbo pri napačnem sodišču, temveč tudi to, da je samo vlogo naslovil na napačno sodišče. Iz fotokopije pritožbe, ki se nahaja v spisu, je namreč že iz uvoda razvidno, da je vloga naslovljena na Okrajno sodišče v Kranju. Naslov stvarno nepristojnega sodišča, ki naj odloči o pritožbi, je torej sestavni del uvoda predmetne pritožbe. Ali še drugače povedano: napačen naziv ni bil zapisan le na pisemski ovojnici, v kateri je bila pritožba poslana na nepristojno sodišče, temveč že tudi na sami pritožbi. Zato seveda ni mogoče trditi, da gre za očitno pomoto, torej za lapsus odvetnika. V tej smeri se je izrekla tudi že sodna praksa in teorija(1); poudarjeno je, da celo v primeru ko administrativno opravilo oddaje poštne pošiljke odvetnik prepusti osebi v svoji odvetniški pisarni, je njegova obveznost, da vsaj pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi – pri zapisu na kuverti pa nato ni izključeno, da pride do očitne pomote. Ker je torej v spornem primeru nepristojno sodišče poslalo pritožbo pristojnemu sodišču že po izteku roka, pomote pa ob povedanem tudi ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, je udejanjen zakonski dejanski stan iz citirane procesne določbe. Zato je moralo pritožbeno sodišče zavreči pritožbo kot prepozno (1. točka 1. odstavka 365. člena ZPP).

Ker sta tožeči stranki odgovorili na pritožbo in zaznamovali stroške v zvezi z odgovorom, je moralo pritožbeno sodišče glede na določbo 1. odstavka 165. člena ZPP odločiti še o teh stroških. Ocenilo jih je kot nepotrebne pri odločanju o zavrženju pritožbe in zato odločilo, da jih tožnika nosita sama (1. odstavek 155. člena ZPP).

(1)Glej npr. odločbe VS RS: II Ips 253/2003, z dne 19.6.2003, II Ips 445/2003, III Ips 41/2003, z dne 22.2.2005. Glej nadalje v teoriji: „Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga (1. do 150. člen)“, GV Založba in Založba Ur. l., Ljubljana 2005, stran 464; v tem delu avtor komentarja dr. A. Galič.