Jedro

Prvostopenjski akt, kot tudi akt pritožbenega organa, ki sta bila izdana v ponovljenem postopku, ne ustrezata standardom obrazložitve po 214. členu ZUP. V obrazložitvi izpodbijanega akta in tudi v obrazložitvi upravnega akta pritožbenega organa niso navedene določbe predpisov, na katere se izpodbijani upravni akt opira, kar predstavlja kršitev 4. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Poleg navedenega je v predmetni zadevi tudi napačno ugotovljeno dejansko stanje in sicer, da ŠD A. nima članov in da kot pravni subjekt ne obstoja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Občinske uprave Občine Log – Dragomer 671-10/2013-179 z dne 3. 6. 2015 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Občinska uprava Občine Log – Dragomer (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog tožnika za sofinanciranje izvajanja športnih vsebin letnega programa športa na območju Občine Log – Dragomer (točka 1 izreka). Tožnik je dolžan v 30 dneh vrniti znesek 2.388,78 EUR. V postopku niso nastali posebni stroški (točki 2 in 3 izreka). Gre za ponovljen postopek na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS I U 994/2014-14 z dne 24. 2. 2015. Dne 13. 4. 2015 je prvostopenjski organ s sklepom imenoval komisijo za odločanje v ponovljenem postopku, ki je 30. 3. 2015 pregledala predmetno vlogo in priloge tožnika in od njega večkrat zahtevala dopolnitev vloge. Navaja potek postopka, vsebino pozivov za dopolnitev vloge in dokumentacijo, ki jo je tožnik v tem postopku predložil. Iz izjav, ki jih je v postopku predložil tožnik ne izhaja, da gre za pristopne izjave k Športnemu društvu A., kot to določa prvi odstavek 9. člena in 11. člen Zakona o društvih ter 9. člen statuta ŠD A. in tako ŠD A. nima članov. Sporne izjave so podali člani B., ki deluje v C. Prvostopenjski organ tudi ugotavlja, da ŠD B. ne obstaja.

2. Tožnikovo pritožbo je obravnaval župan kot drugostopenjski organ in jo kot neutemeljeno zavrnil. Zavrnil je ugovor tožnika, da komisija ni bila imenovana v skladu z 8. členom Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Log – Dragomer (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da je 1 član imenovan izmed kandidatov, predlaganih s strani Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, ki je predsednik komisije, in 2 članov, imenovanih izmed kandidatov, predlaganih s strani izvajalcev športnih vsebin v občini, z ustrezno izobrazbo oz. izkušnjami. Predsednik komisije je bil v letu 2014 D.D., ki pa ga je zaradi bolniškega staleža nadomeščal E.E. Ta ni član nobenega ŠD, ki je kandidiralo v predmetnem javnem razpisu in tako ne gre za interesno povezanost, ima pa tudi izkušnje, ki jih navaja. Na novo imenovana člana komisije F.F. in G.G., profesorja športne vzgoje v OŠ H., nista interesno povezana s kandidati na predmetnem javnem razpisu. Prvostopenjski organ je na podlagi 6. člena pogodbe o financiranju programov v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena Pravilnika od tožnika zahteval dokazila, saj organ lahko kadarkoli zahteva predložitev dokazov. Postopki namenske porabe sredstev se vodijo neodvisno od ugotavljanja formalnih pogojev vlagatelja, ki jih v skladu z 11. členom Pravilnika preverja komisija. Na podlagi listin upravnega spisa pritožbeni organ ugotavlja, da iz podatkov AJPES ni jasen vir za članarino ŠD A. v znesku 1.890,00 EUR, katere višina se določa na redni skupščini društva (šesta alineja 19. člena Statuta ŠD A.). Prvostopenjski organ je pravilno zahteval dokazila o članstvu ŠD A. in sicer pristopne izjave k ŠD A. Te pa ne izhajajo iz predloženih pristopnih izjav k B. Na podlagi 9. člena Zakona o društvih je članstvo osebno. Gre za pristopno izjavo kot izjavo volje osebe, ki želi postati član društva (pristopna izjava). Predložene izjave tožnika pa temu ne ustrezajo. Pritožbeni organ je tudi vpogledal v Pravilnik o vpisu in članstvu B. Kljub 1. členu tega pravilnika, ki določa, da z vpisom v fitnes studio oseba postane tudi član ŠD A., predložene pristopne izjave glede na vsebino niso ustrezne, ker ne izražajo jasne volje pristopa v članstvo ŠD A. Poleg navedenega v AJPES B. ni zaveden kot samostojna pravna oseba.

3. Pritožben organ je vrednotil tudi izobraževanje in dokazila tožnika s tem v zvezi za leto 2014 za I.I., J.J. in K.K. oz. L.L. Pogodbe so bile sklenjene s ŠD B. in ne z ŠD A. Tako dokazila niso ustrezna. Na podlagi vpogleda v časopis Naš časopis dne 25. 8. 2014 je pritožbeni organ ugotovil, da so neresnične navedbe tožnika, da je objavil v Našem časopisu konec avgusta 2014, da bo Spinning maraton in namiznoteniški turnir med dnevi odprtih vrat (med 10. in 12. 9. 2014). V skladu z drugo alinejo 10. točke Meril, ki so sestavni del Pravilnika, pa je zahtevana objava v Našem časopisu. Glede na navedeno je pritožbeni organ pritožbo zavrnil. 4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo. V ponovljenem postopku ni bila spoštovana sodba Upravnega sodišča RS I U 994/2014 z dne 24. 2. 2015, kršena so določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), določbe Pravilnika, ter merila in pogoji iz predmetnega javnega razpisa. Predmetni javni razpis ne predvideva predložitev vseh pristopnih izjav društva. Sklicuje se na zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. Nepravilna je ugotovitev prvostopenjskega organa, da iz podatkov AJPES ni razvidna višina članarine. Upravna organa manipulirata s podatki. Tožnik ves čas uporablja besedo B. kot sestavino k imenu, ki društvo podrobneje označuje in opredeljuje dejavnost društva (skrajšano ime). Pravna oseba H. d.o.o. pa je lastnik C., ki pogodbeno izvaja programe s svojim kadrom za ŠD A. Da s podpisom pristopne izjave k B. podpisnik postane član ŠD A., je navedeno v nogi pristopne izjave. Napačen je tudi zaključek prvostopenjskega organa, da ŠD A. nima članov in da ima člane le B., pri čemer pa ŠD B. ne obstoja. Tožnik je v pritožbi uveljavljal, da člani komisije niso bili imenovani v skladu z 8. členom Pravilnika, saj izvajalci športnih vsebin v danem primeru niso predlagali dveh članov in jih upravni organ tudi ni pozval, naj ju predlagajo. Napačen je zaključek, da sklepi, ki so sprejeti na izredni skupščini društva, niso veljavni. Ugovarja tudi ugotovitvam glede sklenjenih pogodb za izobraževanje, saj je potrebno upoštevati, da tožnik nastopa s sestavino imena B. S popolnoma enakim imenom je tožnik uspešno kandidiral za pridobitev finančnih sredstev na javnem razpisu leta 2013. Upravni organ pa tudi sam navaja, da iz 1. člena Pravilnika B. izhaja, da z vpisom v fitnes studio B. član postane tudi član ŠD A. Ugovarja konflikt interesov po 35. členu, 36. členu in 37. členu ZUP, kar obrazloži. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo zavrne (pravilno odpravi op. sodišča) in toženi stranki tudi naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Predlaga tudi, da naj sodišče toženi stranki tudi naloži, da je dolžno tožniku povrniti stroške postopka prisojene s sodbo Upravnega sodišča RS I U 994/2014. 5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača tožnikove ugovore Tožnik ne izpolnjuje formalnih pogojev, ker ŠD A. nima članov. Povzema podatke iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Navaja tudi, da so kandidati, ki naj bi jih skladno z 8. členom Pravilnika predlagali izvajalci športnih vsebin, z ustrezno izobrazbo in izkušnjami, interesno povezani s kandidati v predmetnem javnem razpisu, zato je ta določba neživljenjska in neizvedljiva. Izjema je bila edino OŠ L., kjer sta bila 2 člana, ki nista bila interesno povezana s predmetnim javnim razpisom. V nadaljevanju povzema dosedanji potek postopka. V ponovljenem postopku je komisija v skladu z 9. členom Pravilnika ugotavljala izpolnjevanje formalnih pogojev za kandidiranje na predmetnem javnem razpisu in ugotovila, da jih tožnik nima, saj kot ŠD nima članov. Pred 5. 9. 2015 je obstajalo ŠD A. in B. v okviru podjetja H. d.o.o. ŠD A. je z odločbo Upravne enote Vrhnika 215-46/2015-2/411 dne 20. 3. 2015, dokončne dne 5. 9. 2015, registriralo spremembo imena, ki se sedaj glasi ŠD N. Dejstvo pa je, da je B. obstojal že prej. Navaja vsebino pristopnih izjav k B. ter citira 11. člen Zakona o društvih in 9. člen Statuta ŠD A. Ne gre za pisne izjave članov kot izraz volje postati član športnega društva (pristopne izjave). Urejeno članstvo je eden izmed formalnih pogojev za kandidiranje na predmetnem javnem razpisu. Upravni organ pa ima pravico zahtevati dokumentacijo, da na podlagi tega oceni izpolnjevanje formalnih pogojev predmetnega javnega razpisa. Pravilnik B. pa je v 1. členu pred 5. 9. 2015 določal le, da postane član B. vsak, ki plača vpisnino. Navaja razloge, zaradi katerih ni možno ugotoviti, kaj predstavlja znesek 1.890,00 EUR, objavljen na AJPES. Navaja tudi razloge za dvom v verodostojnost zapisnika skupščine ŠD A. z dne 10. 2. 2014. Glede očitka konflikta interesov, da je funkcija podžupana nezdružljiva s funkcijo predsednika ŠD O. in ŠD P., se sklicuje na odgovor Komisije za preprečevanje korupcije, ki je bil objavljen na njenih spletnih straneh. Prepoved poslovanja ne velja za javne razpise za dodelitev sredstev, pod pogojem, da se funkcionar izloči iz vseh faz odločanja. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožnik v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih tožbenih navedbah, ki jih še dodatno utemeljuje. Upravni organ nesporno ni pozval izvajalcev športnih vsebin, da bi predlagali kandidate za komisijo, v skladu s 8. členom Pravilnika in jih pri tem opozoril na problem interesne povezanosti s predmetnim javnim razpisom. Kršeni sta bili tudi določbi 3. člena in 6. člena Pravilnika in tudi 12. točka pogojev predmetnega javnega razpisa, kar obrazloži. V prvotnih postopkih predmetnega javnega razpisa je tožena stranka ugotovila, da tožnik izpolnjuje formalne pogoje, tožnik pa je vložil tožbo, ker se ni strinjal z vrednotenjem prijavljenih programov, kar obširno obrazloži. Zdaj naenkrat pa tožnik ne izpolnjuje formalnih pogojev.

7. Tožena stranka v pripravljalni vlogi navede vsebino določbe 8. člena Pravilnika in obrazloži sestavo komisije ter upoštevanje interesne povezanosti članov s predmetnim javnim razpisom. V Občini L. vsa lokalna ŠD kandidirajo na javnem razpisu, razen OŠ L. Da bi bili člani komisije nepristranski in interesno nepovezani, glede na predmetni javni razpis, je župan imenoval v komisijo 2 člana iz OŠ L. Gre za javni razpis za sofinanciranje športnih vsebin občinskega programa športa in je tako lokalna zadeva javnega pomena, iz česar sledi, da imajo člani komisije iz Občine L. prednost. Glede na navedeno je bila komisija imenovana s sklepom župana 671-10/2013-159 z dne 13. 4. 2015. Na podlagi 34. člena Statuta Občine L. pa župana v primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča podžupan. Komisija je ugotavljala izpolnjevanje formalnih pogojev tožnika na podlagi 9. člena Pravilnika. Preizkus izpolnjevanja formalnih pogojev je opravila komisija in ne upravni organ. Iz predloženih pristopnih izjav ne izhaja, da so člani pristopili k ŠD A. (11. člen Zakona o društvih). Vse trditve tožnika o nezakonitem razdeljevanju občinskih sredstev, brez kakršnihkoli dokazov, pa so neresnične.

8. Tožnik v nadaljnjih pripravljalnih vlogah navaja, da toženka sama priznava, da članov komisije ni imenovala v skladu z 8. členom Pravilnika. Glede navedb, da je neizpolnjevanje formalnih pogojev tožnika ugotovila komisija tožnik navaja, da gre za obrazložitev izpodbijane odločbe, ki jo je izdala prvostopenjski organ. Tožnik je želel vpogledati v kopije zapisnikov komisije za leta 2011 do 2015. Za leti 2014 in 2015 je zahtevo tožnika upravni organ zavrnil z odločbo z dne 23. 11. 2015, z obrazložitvijo, da se zapisniki komisije nahajajo na Upravnem sodišču RS. Predlaga zaslišanje članov komisije. Navaja razloge, zaradi katerih je v postopku prišlo do kršitve interesne povezanosti, ki je podana tudi v primeru preostalih 2 članov komisije, ki ju je imenoval župan s sklepom 13. 4. 2015. 9. V pripravljalni vlogi toženka ponovno navaja razloge za imenovanje 2 članov komisije s strani župana (sklep z dne 23. 11. 2015), sklicuje se na Kodeks javnih uslužbencev (8. člen) ter na Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (12. in 13. točka 4. člena) in se opredeljuje do ugovorov tožnika iz pripravljalnih vlog.

10. Tožba je utemeljena.

11. Med strankama je v predmetni zadevi sporno ali je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito zavrnil tožnikov predlog za sofinanciranje izvajanja športnih vsebin letnega programa športa na območju Občine Log – Dragomer v letu 2014. Občina Log – Dragomer je v mesecu decembru 2013 objavila Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev letnega programa športa na območju Občine Log - Dragomer v letu 2014 (v nadaljevanju javni razpis), na katerega se je prijavil tudi tožnik. V danem primeru gre za ponovljen postopek na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS I U 994/2014-14 z dne 24. 2. 2015 s katero je navedeno sodišče med drugim dalo napotilo, da mora prvostopenjski organ v ponovljenem postopku izdati upravni akt, ki bo imel vse sestavine, kot jih določa 214. člen ZUP.

12. Na podlagi določbe 214. člena ZUP mora obrazložitev upravnega akta vsebovati med drugim razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katero se opira, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke (214. člen ZUP). Če upravni akt nima obveznih sestavin obrazložitve, se takega upravnega akta ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta namreč onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic strank v nasprotju z določilom 22. člena Ustave RS. V ponovljenem postopku je sodišče preizkušalo ali je toženka sledila napotkom iz Upravnega sodišča RS I U 994/2014-14 z dne 24. 2. 2015 in ali ima upravni akt, ki ga je prvostopenjski organ izdal v ponovljenem postopku, vse sestavine, kot jih določa za upravni akt 214. člen ZUP. Po presoji sodišča tako prvostopenjski akt, kot tudi akt pritožbenega organa, ki sta bila izdana v ponovljenem postopku, ne ustrezata standardom obrazložitve po 214. členu ZUP. V obrazložitvi izpodbijanega akta in tudi v obrazložitvi upravnega akta pritožbenega organa niso navedene določbe predpisov, na katere se izpodbijani upravni akt opira, kar predstavlja kršitev 4. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Poleg navedenega je po presoji sodišča v predmetni zadevi tudi napačno ugotovljeno dejansko stanje in sicer, da ŠD A. nima članov in da kot pravni subjekt ne obstoja.

13. Poleg predhodno navedenih pomanjkljivosti pa sodišče tudi ugotavlja, da so bile tudi v ponovljenem postopku storjene bistvene kršitve določb postopka. Po presoji sodišča je povsem utemeljen ugovor tožnika, da komisija, ki jo je s sklepom 671-10/2013-159 z dne 13. 4. 2015 imenoval župan Občine Log – Dragomer, ni bila sestavljena v skladu z določbo 8. člena Pravilnika. To pa je lahko tudi po mnenju sodišča vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe in gre tako za bistveno kršitev določb postopka, kot to določa 2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Na podlagi prvega odstavka 8. člena Pravilnika vrednotenje športnih vsebin, prispelih na javni razpis, opravi tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan in je sestavljena iz 1 člana, imenovanega izmed kandidatov, predlaganih s strani Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, ki je predsednik komisije, in 2 članov, imenovanih izmed kandidatov, predlaganih s strani izvajalcev športnih vsebin v občini, z ustrezno strokovno izobrazbo oziroma izkušnjami. Iz listin upravnega spisa pa nesporno izhaja, da 2 članov komisije niso predlagali izvajalci športnih vsebin v občini, saj k temu sploh niso bili pozvani. Iz pripravljalnih vlog sicer izhaja stališče toženke, da je citirana določba neživljenjska in da v predmetni zadevi v občini ni bilo izvajalcev športnih vsebin za katere bi veljalo, da ne obstaja kolizija interesov, saj so vsi kandidirali na predmetni javni razpis. Takšno stališča pa ne more predstavljati opravičljivega razloga, da upravni organ ne upošteva določbe podzakonskega akta, saj upravni organ nesporno veže načelo zakonitosti. Kot je to pravilno ugovarjal tožnik, bi v ponovljenem postopku upravni organ pri sestavi komisije moral pozvati izvajalce športnih vsebin v občini, da predlagajo 2 kandidata, kot to določa 8. člen Pravilnika in jih pri tem opozoriti, da morajo pri izbiri upoštevati, da predlagajo kandidate za katere nesporno izhaja, da ni podanih nasprotij interesov.

14. Kot to izhaja tudi iz obrazložitve sodbe Upravnega sodišča RS I U 994/2014-14 z dne 24. 2. 2015 navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in v pripravljalnih vlogah ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti obrazložitve upravnega akta. Relevantni razlogi za odločitev morajo biti navedeni v obrazložitvi upravnega akta. Glede na povedano sodišče navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo in v pripravljalnih vlogah zato sodišče tudi v predmetnem postopku ni upoštevalo in jih tudi ni preizkušalo. Ugotovljene pomanjkljivosti pa že same po sebi predstavljajo zadosten razlog za odpravo izpodbijane odločbe, zato se sodišče ni opredeljevalo še do ostalih tožnikovih ugovorov.

15. Ker je po povedanem izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, jo je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (kršitev pravil postopka, ki pa je lahko vplivala, da tudi dejansko stanje zadeve ni bilo popolno in pravilno ugotovljeno), odpravilo in ob upoštevanju določb četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Glede tožnikovega predloga, da naj sodišče toženi stranki tudi naloži, da je tožniku dolžna povrniti stroške postopka, prisojene s sodbo Upravnega sodišča RS I U 994/2014-14 z dne 24. 2. 2015, pa sodišče pojasnjuje, da je navedena sodba pravnomočna in predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko tožnik zahteva povrnitev stroškov oziroma jih lahko prisilno izterja.

16. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanih aktov ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa je v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).