Jedro

Ker se neprerekana dejstva štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati, predložitev (predlaganje) dokazov tožbi ni eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe.

Tožba je nesklepčna, če ne vsebuje dejstev o času sklenitve posojilne pogodbe in dejstev v zvezi z nastopom katerih bi bila izkazana dospelost vtoževane posojilne terjatve.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se zamudna sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z dne 22. 9. 2023 izdano zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnik) in toženi stranki (v nadaljevanju: toženec) naložilo, da tožniku v 15 dneh plača 22.000,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Tožencu je tudi naložilo, da tožniku v 15 dneh povrne 368,40 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za plačilo dalje, do plačila.

2.Toženec je v pritožbi uveljavljal pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijana sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje z ustreznimi napotki.

3.V pritožbi je navajal, da za izdajo zamudne sodbe nista izpolnjena pogoja iz 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Za sklepčnost tožbe mora ob trditveni podlagi biti podana zadostna dokazna ponudba (II Ips 173/2007), tožnik pa tožbi ni priložil nikakršnih dokazil, ki bi potrjevale resničnost njegovih navedb. Ker dokazna ponudba tožnika v tožbi ni zadostna in ni ustrezna, tožba ni sklepčna. Zato je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker pa je sodišče prve stopnje v točki 4 obrazložitve navedlo, da relevantno materialno podlago predstavljajo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), je zmotno uporabilo materialno pravo. Po mnenju pritožnika materialno podlago predstavljajo zgolj določila Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ), saj je v tožbi zatrjevano, da naj bi posojilo temeljilo na predpostavki obstoja izvenzakonske skupnosti toženca in A. A., ki sta bila izvenzakonska partnerja. Sicer pa zaradi pomanjkljivih navedb v tožbi, v kateri ni navedb o tem, kdaj in kako je bila posojilna pogodba sklenjena, kdaj in kako je bil posojen denar izročen, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev v tožbi. Iz tožbenih navedb, da je bilo dogovorjeno, da se bo posojilo vračalo iz prejetih najemnin, ko se bo obnovljeno stanovanje dalo v najem, pa bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da zapadlost posojila še ni podana, zahtevek za vračilo celotnega posojila v enkratnem znesku in v 15 dneh pa ni v skladu s tožbenimi trditvami. Torej je tožba nesklepčna, postavljen zahtevek pa v neskladju s tožbenimi navedbami. Tožnik v tožbi niti ne navaja, zakaj naj bi bil toženec v zamudi z vračilom posojila, kolikšnega zneska in kdaj naj bi ta zapadel v plačilo. Odločitev sodišča o zapadlosti vračila posojila ne izhaja iz trditvene podlage tožbe. Trditve o zapadlosti in dospelosti terjatve pa spadajo v okvir sklepčnosti tožbe. Zato ob tako pomanjkljivih trditvah sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati ugodilne ampak zavrnilno sodbo. Če bi tožnik hotel z zahtevkom vsaj delno uspeti, bi moral v tožbi ponuditi vsaj sklepčno trditveno podlago o višinah najemnin in višinah posameznih zneskov, ki bi se morali vračati, o trajanju posojilnega razmerja, višini obrokov in dinamiki obročnega vračanja posojila, pa teh trditev v tožbi ni podal. Zato je tožba nesklepčna.

4.Tožnik je v odgovoru na pritožbo in še v pravočasni dopolnitvi le-tega odgovoril na pritožbene trditve, da so te neutemeljene ter predlagal zavrnitev pritožbe.

5.Pritožba je utemeljena.

6.ZPP v prvem odstavku 318. člena določa, da če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana. ZPP v tretjem odstavku 318. člena določa, da če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepnosti tožbe. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. V četrtem stavku 318. člena ZPP pa je določeno, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodišče ne določi roka za odpravo nesklepnosti tožbe, ampak tožbeni zahtevek po izteku roka za odgovor na tožbo zavrne, če je očitno, da tožeča stranka nesklepnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.

7.Ureditev zamudne sodbe temelji na sistemu pozitivne (afirmativne) litiskontenstacije. Vzpostavlja se (zakonska) domneva, da toženec, ki na tožbo ne odgovori, priznava tožnikove trditve, na katere ta opira svoj tožbeni zahtevek. To pa ne velja glede tožnikove pravne kvalifikacije. Sodišče mora v postopku za izdajo zamudne sodbe tako glede presoje izpolnjenosti pogojev iz 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP presojati dejansko stanje, kot je navedeno v tožbi, v kolikor ni v nasprotju z dokazi, ki jih je tožbi predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

8.Ker se neprerekana (prepozno prerekana) dejstva štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP), predložitev (predlaganje) dokazov tožbi ni eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe.¹ Zato pa so pravno zmotne pritožbene trditve o nesklepčnosti tožnikove tožbe zaradi nepredložitve dokazov. Takšne pa so tudi pritožbene trditve o zmotni uporabi materialnega prava, ker je sodišče prve stopnje zmotno tožbene trditve tožnika presojalo z določili OZ in ne zgolj z določili DZ. Kot je razvidno iz samih razlogov izpodbijane sodbe (v točki 4 in 8 obrazložitve) je sodišče prve stopnje sklepčnost tožnikove tožbe presojalo na podlagi določil OZ, ki urejajo posojilno pogodbo, dolžnikovo zamudo, zakonske obresti, glede na tožnikove trditve o danem posojilu tožencu in njegovi izvenzakonski partnerici za njun skupen nakup nepremičnine pa z uporabo 82. člena DZ in 395. člena OZ. Uporaba navedenih materialnopravnih podlag je glede na tožbene trditve pravilna, pritožbene sicer nekonkretizirane trditve o potrebnosti uporabe zgolj neopredeljenih določb DZ pa pravno zmotne.

Utemeljene pa so pritožbene trditve o materialnopravni zmotnosti presoje tožnikovih trditev v tožbi glede izpolnjenosti pogoja iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP.

1

9.Glede na zgoraj izpostavljeno mora v okviru presoje sklepčnosti tožbe sodišče izhajati zgolj iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ta pa morajo biti takšna in tolikšna, da predstavljajo takšno dejansko podlago, ki ob upoštevni materialnopravni podlagi daje podlago za zaključek o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Utemeljene so pritožbene trditve, da iz tožbenih navedb tožnika, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo tudi v točkah 1 in 5 obrazložitve (da je tožnik tožencu in hčeri tožnika, kot zunajzakonskima partnerjema od leta 2016 do 2020, posodil 22.000,00 EUR za nakup nepremičnine, konkretno stanovanja, ki sta ga po obnovi želela dajati v najem, posojilo pa bi se naj vračalo iz prejetih najemnin, vendar pa kljub večkratnemu pozivu obema na vračilo posojila tožencema, noben od njiju tožniku posojila ni vrnil), ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, s katerim je tožnik od toženca zahteval plačilo 22.000,00 EUR v 15 dneh. Sodišče prve stopnje je ob sicer izpostavljanju pravilnih zakonskih določb OZ (569, 574. člen), ki opredeljujejo posojilno pogodbo in v zvezi z njo pomembnost zaveze posojilojemalca na vrnitev posojenega v (pogodbeno) dogovorjenem času, pa tudi določbe, ki ureja situacijo, če pogodbenika roka vračila nista (dogovorno) določila (vse to pa vpliva na zapadlost posojilodajalčeve posojilne terjatve), ob presoji tožbenih navedb tožnika samo ugotovilo, da tožba navedb o teh dejstvih ne vsebuje. Ne glede na to pa je z zmotno uporabo drugega odstavka 299. člena OZ zaključilo o zapadlosti tožnikove posojilne terjatve z vložitvijo tožbe. Drugi odstavek 299. člena določa zamudo dolžnika, če rok za izpolnitev obveznosti ni določen, pozivanje k plačilu pa tudi nima učinka dospelosti posojilne terjatve. Torej se navedena določba drugega odstavka 299. člena OZ na situacijo, ko tožnik v tožbi dejstev v zvezi z nastopom katerih bi bila izkazana dospelost vtoževane posojilne terjatve, ne navede, ne nanaša.² Slednje pa pomeni, da so utemeljene pritožbene trditve, da iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka ter da je po sodišču prve stopnje izdana zamudna sodba v nasprotju s 3. točko prvega odstavka 318. člena ZPP. To pa pomeni podanost absolutne bistvene kršitve iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Enaka kršitev pa je podana tudi, ker v tožbi ni nobenih navedb kdaj bi naj bila posojilna pogodba s tožencem (in njegovo izvenzakonsko partnerko) sploh sklenjena. Takšne kršitve pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more odpraviti samo. Glede na čas vložene tožbe (31. 8. 2022) pa s sprejeto odločitvijo pritožbenega sodišča tudi ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku. Zato je utemeljeni pritožbi toženca pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo v celoti razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

10.Glede na to, da tožba zaradi pomanjkljivih navedb o času sklenitve posojilne pogodbe in v zvezi z zapadlostjo tožnikove posojilne terjatve ne predstavlja neodpravljivo nesklepčne tožbe po četrtem odstavku 318. člena ZPP, bo sodišče prve stopnje moralo v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP tožnika pozvati, da odpravi nesklepnosti tožbe z podajo potrebnih navedb v zvezi s sklenitvijo posojilne pogodbe in v zvezi z zapadlostjo iztoževane posojilne terjatve. Če tožnik v danem roku tožbe ne bo ustrezno popravil, bo sodišče imelo podlago za ravnanje, kot je določeno v navedenem zakonskem določilu. V kolikor pa bo tožnik tožbo v danem roku ustrezno popravil, pa bo moralo sodišče to tožencu ponovno vročiti v odgovor.

11.Izrek o stroških je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.

2