Jedro

Med okoliščine o sodnikovi nepristranskosti ni mogoče uvrstiti dejstva, da je sodnik že sodeloval na pritožbeni ravni v kakšni zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Predsednik Višjega sodišča v Kopru je zavrnil tožnikovo zahtevo za izločitev višjih sodnikov Višjega sodišča v Kopru ... Tožnik namreč za nekatere med njimi sploh ni navedel okoliščin za njihovo izločitev, glede sodnice A. A. pa dejstvo, da je sodelovala v pritožbenem senatu in izdelala poročilo o stanju zadeve, ni takšno, da bi vzbujalo dvom o njeni nepristranskosti. Zahteva je neutemeljena tudi glede sodnice B. B., ki je pojasnila svoj odnos do zadeve.

Proti temu sklepu, vendar le v zvezi s sodnicama A. A. in B. B., je tožnik vložil pritožbo in predlagal, naj se ji ugodi in odstopi zadeva drugemu stvarno pristojnemu sodišču izven območja Višjega sodišča v Kopru. Za sodnico A. A. trdi, da je odločala o vseh petih pritožbah v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom, v tej zadevi pa je tudi opravila pregled poslovanja in že v poročilu izrazila svoje stališče, v zadnji instančni odločbi pa "izničila kar tri izvedeniška mnenja". Za sodnico B. B. pa trdi, da je v zadevi, ki se prav tako tiče obravnavanega škodnega dogodka, izdala dve sodbi, na glavni obravnavi pa mu kot intervenientu ni dovolila vstopa v sodno dvorano. Obe sodnici sta v najožjem sorodstvu s člani Odvetniške pisarne ..., ki je zastopala nasprotno stranko. Sodnica A. A. je vodja civilnega oddelka in lahko s svojo avtoriteto vpliva na druge sodnike.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ne pojasni, na katere(ga) izmed pritožbenih razlogov se sklicuje niti ne pove opredeljeno, v čem je izpodbijana odločitev nepravilna. Sodeč po vsebini pritožbe uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava.

Med prvi razlog je mogoče uvrstiti pritožbeno trditev v zvezi z ravnanjem sodnice B. B.. Le s pritožbeno ponovitvijo opisa zatrjevanega dogodka pritožnik ni omajal prepričanja, da je predsednik sodišča pravilno odločil o sprejemljivosti pojasnila omenjene sodnice, ki je zanikala, da bi pritožniku prepovedala vstop v dvorano na naroku v zvezi z zadevo P 524/90. Trditve o tem, da sta sodnici A.A. in B. B. s člani Odvetniške pisarne ... v najožjem sorodstvu, pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj gre za navajanje novega dejstva, v zvezi s čimer pritožnik niti ne pojasni, zakaj te okoliščine ni navedel že poprej (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

Z materialnopravnega vidika je izpodbijana odločba pravilna. Med okoliščine o sodnikovi nepristranskosti (6. točka 70. člena ZPP) ni mogoče uvrstiti dejstva, da je sodnik že sodeloval na pritožbeni ravni v kakšni zadevi. V takšnih primerih nikakor ne gre za nenavaden položaj, saj niso tako redki primeri večkratnega odločanja v isti zadevi na drugi stopnji, ki je vrhu tega senatno. Pri tem ni odveč omeniti, da je bila odločitev senata, v katerem je sodelovala sodnica A. A., tudi revizijsko preizkušena. Ni videti, kako naj bi vplivalo na nepristranskost odločanja dejstvo, da je ta sodnica opravila pregled poslovanja v tej zadevi in po pritožbenih trditvah ugotovila, da je treba o stvari odločiti. Ko je bilo odločeno, pritožnik ni uveljavljal razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oziroma preuranjene odločitve.

V zvezi z odločitvijo o neizločitvi sodnice B. B. pa je treba povedati, da je sojenje v drugi pravdni zadevi (P 524/90), ki je sicer povezana (isti dogodek) s tu obravnavano zadevo, ni izločitveni razlog, saj ne gre za isto zadevo (različne pravdne stranke in njihova vloga, različni zahtevki). Ko zakon določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem (5. točka 70. člena ZPP), pomeni da se ta prepoved nanaša le na obravnavano zadevo, ne pa na katerekoli druge, ki so povezane z istim življenjskim dogodkom. Ta okoliščina tudi ni razlog za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP.

Ne le kot neutemeljeno, marveč tudi kot neprimerno je treba oceniti trditev, da bi lahko sodnica A. A. kot vodja oddelka vplivala na druge sodnike. Tožniku kot odvetniku mora biti znano, da je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na Ustavo in zakon, ne pa na vodjo oddelka, na katerem dela. Sicer pa je ta trditev tudi povsem nelogična, saj pri izločitvah sodnikov po 70. členu ZPP ne gre za to, da bi bil sodnik izločen kot vodja sodnega oddelka.

Pritožbi po povedanem ni mogoče pritrditi v nobenem pogledu in ker tudi ne gre za postopkovne kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), jo je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).