Jedro

Sporna je meja predvsem takrat, ko vsaka od strank zatrjuje ali kaže različen potek mejne črte in trdi, da neki pas zemljišča spada k eni ali drugi parceli. Za spor o meji je značilno, da izvira iz nejasne meje in ni v ospredju vprašanje načina pridobitve spornega zemljišča. Mejni spor je tako spor o poteku meje oziroma spor, v katerem mejaša zatrjujeta vsak svojo, med seboj različno mejo, tako da nastane nek vmesni prostor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je z izpodbijanim sklepom na podlagi zadnje mirne posesti uredilo mejo med parc. št. 91, k. o. ..., v lasti A. A. in B. B., parc. št. 81/0, 80/1, 79/1, 46/3, 46/2, vse k. o. …, ki se nahajajo v lasti predlagateljice C. C., ter med parc. št. 77, 83/0 in 44/1, vse k. o. ..., v lasti nasprotnega udeleženca D. D. Vrednost spornega prostora je ocenilo na 586,00 EUR.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica. V pritožbi pritrjuje ugotovitvi sodišča, da meja s parc. št. 91, k. o. ... ni sporna, med preostalimi nepremičninami pa še ni dokončno urejena. Smiselno nasprotuje urejanju meje po zadnji mirni posesti in zahteva, da se vzpostavi meja na osnovi katastrskega načrta. Izpostavlja, da katastrski načrt ne predstavlja natančne podlage, vendar je še vedno najbolj zanesljiv za določitev meje. Nasprotuje vključevanju prič v postopek, saj je za določitev meje katastrski načrt trdnejši dokaz.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki pa nanjo niso podali odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 131. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) se v sodnem postopku meja uredi, če je sporna. Sporna je meja predvsem takrat, ko vsaka od strank zatrjuje ali kaže različen potek mejne črte in trdi, da neki pas zemljišča spada k eni ali drugi parceli. Za spor o meji je značilno, da izvira iz nejasne meje in ni v ospredju vprašanje načina pridobitve spornega zemljišča. Mejni spor je tako spor o poteku meje oziroma spor, v katerem mejaša zatrjujeta vsak svojo, med seboj različno mejo, tako da nastane nek vmesni prostor.

6. Prvo sodišče je materialnopravno izhodišče za svojo odločitev pravilno našlo v določbi 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ). Udeleženci niso dosegli soglasja za ureditev meje na podlagi močnejše pravice. Poleg tega je predlagateljica že v predlogu zahtevala, da se meja uredi po zadnji mirni posesti, zato je nerazumljiv pritožbeni očitek o ureditvi meje na podlagi podatkov zemljiškega katastra.

7. Očitek pritožbe o nepotrebnosti vključitve prič v postopek je neutemeljen. Med drugim je tudi pritožnica predlagala zaslišanje prič, prvo sodišče pa je njenim, kot tudi dokaznim predlogom nasprotnih udeležencev pravilno sledilo, saj je bilo prav na podlagi izpovedb prič mogoče urediti mejo na podlagi zadnje mirne posesti. Prvo sodišče je izpovedbe udeležencev in prič ustrezno ocenilo in z argumentativno močjo obrazložilo svojo odločitev. Sicer pa pritožnica verodostojnosti izpovedb prič ne izpodbija. Njeno zatrjevanje, da bi se morala meja določiti na podlagi podatkov zemljiškega katastra, pa niti ni ustrezno konkretizirano.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere, skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. O stroških postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih pritožnica ni priglasila.